Občinski svetniki v Dolu pri Ljubljani so pri sprejemanju odloka o ukinitvi podružnične osnovne šole v Senožetih in njenem preoblikovanju v vrtec skušali civilnoiniciativno razburjenje, podkrepljeno s protesti, omiliti s kompromisno rešitvijo: od septembra dalje bodo lahko učenci prvega in drugega razreda še naprej obiskovali šolo v Senožetih, medtem ko se bodo morali učenci od tretjega do petega razreda voziti v preostali dve šoli v občini. V izpraznjeno učilnico senožeške osnovne šole pa bodo naselili najmlajše, ki vsako leto v večjem številu ostajajo brez strehe nad glavo. Lansko leto je v občinskih vrtcih zmanjkalo prostora za 53 malčkov.
Obvod do legalne ukinitve šole
A v civilni iniciativi, ki je nedavno pripravila odmevne proteste pred občinsko stavbo, tudi s kompromisno rešitvijo niso zadovoljni. Menijo namreč, da je to le obvod do popolne ukinitve podružnične šole. »Glede na generacije, ki prihajajo, bo po vsej verjetnosti na šoli ostal le en razred in vprašanje je, ali bodo starši želeli svoje otroke vpisati v šolo le za eno leto. Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol pa določa, da se lahko začne postopek za spremembo statusa šole, če ima podružnica manj kot 14 učencev. To je le premišljen županov korak do legalnega zaprtja šole,« je prepričana Valentina Hvala iz civilne iniciative, kjer so dva dni po sprejetju »spornega« odloka skupaj z zbranimi 220 podpisi občanov – po statutu občine zadostuje že sto podpisov – vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Župan nima nič proti referendumu
A še istega popoldneva so presenečeno zasledili objavo odloka v uradnem listu, s čimer so jim bile po lastnem prepričanju kršene ustavne pravice. »Pobudo smo vložili skladno z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine. V obeh zavezujočih predpisih je navedeno, da se pobuda lahko vloži v 15 dneh od sprejema splošnega akta občine, župan pa mora v tem primeru objavo akta zadržati. Županu smo pisali, ali je šlo nemara za nesporazum, a odgovora še nismo prejeli. O tem smo obvestili tudi varuha človekovih pravic in druge pristojne institucije,« je povedala Hvalova in dodala, da v civilni iniciativi še ne vedo, kako bodo nadalje ukrepali.
Župan občine Dol pri Ljubljani pravi, da je njegova naloga le, da odločitev občinskega sveta javno objavi, kar je tudi storil. »Nič nimam proti morebitnemu referendumu, če bodo izpolnjeni pogoji zanj. Zdaj je treba ugotoviti le, ali je bil postopek civilne iniciative do zdaj pravilen. Če je bil, bodo lahko začeli zbirati na upravni enoti overjene podpise. Potrebujejo podpise petih odstotkov volilnih upravičencev v občini (okrog 280 podpisov, op. p.). Če jim bo tudi to uspelo, ne vidim nobenih zadržkov za razpis referenduma, kjer bodo občani povedali, kaj si mislijo o vsem tem,« je napovedal Tekavc.
