Opozorilna stavka Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) od danes do 21. aprila je, tako vse kaže, stavka za ohranitev privilegijev, pridobljenih v letih debelih krav. Takšnih, ki se jih ne bi sramovali niti delavci energetskih sektorjev v bistveno razvitejših ekonomijah.
Stavko energetskih delavcev, ki se bo lahko stopnjevala do tolikšne mere, da jo bomo nazadnje pri oskrbi z elektriko občutili vsi državljani, je zavita v celofan nacionalnih interesov. Usmerjena je proti vladi, je v petek dejal prvi mož SDE Branko Sevčnikar, ki bo v prihodnjih dneh v stavki poveljeval približno 4000 energetskim delavcem, članom sindikata. Ta od vlade zahteva, naj med vsemi deležniki oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva, da se ohranita varno in zanesljivo delovanje energetskega sistema ter kakovostna in zanesljiva oskrba z elektriko. Druga sindikalna zahteva je ustavitev vseh enostranskih aktivnosti na področju odpuščanj pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij v elektrogospodarstvu.
Povod za stavko neizogibno krčenje stroškov dela?
Več indicev kaže na to, da je bil eden od povodov za stavko energetikov, za katero številni menijo, da je nezakonita, načrtovano neizogibno krčenje stroškov dela – bodisi z odpuščanjem delavcev bodisi z zniževanjem plač – v družbi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Zaposleni v TEŠ so lahko vrsto let živeli na veliki nogi, kar so jim navsezadnje omogočali čezmerni vložki v razvpito milijardno naložbo bloka 6.
Po neuradnih informacijah znaša najnižja plača v TEŠ 1200 evrov bruto. Še več: kot so nam pojasnili v HSE, je februarja letos najnižja plača znašala 1255 evrov bruto, in sicer na delovnem mestu čistilec. Od okoli 380 delavcev naj bi jih po zatrjevanju naših virov le približno 50 prejemalo nižjo plačo od 2000 evrov. Če upoštevamo uradne podatke, ki smo jih pridobili v HSE, da ima več kot tretjina vseh zaposlenih četrto ali nižjo stopnjo izobrazbe, lahko sklenemo, da več kot polovica delavcev v TEŠ s poklicno šolo, ali pa še to ne, prejema več kot 2000 evrov bruto mesečne plače.
Med tistih deset odstotkov zaposlenih, ki prejemajo najvišje plače, naj bi se po naših informacijah uvrščala predsednik podjetniškega sindikata TEŠ Danijel Tajnik in predsednik sveta delavcev Janko Lihteneker. Prvi sindikalist naj bi prejemal 3500 evrov bruto plače na mesec. Tajnik je to zanikal, na vprašanje, katero stopnjo izobrazbe ima in katero delovno mesto zaseda, pa ni želel odgovoriti. Prvi mož sveta delavcev naj bi prejemal 4500 evrov plače. Teh informacij Lihteneker ni želel komentirati. Koliko znaša Tajnikova in Lihtenekerjeva plača, katero stopnjo izobrazbe in katero delovno mesto zasedata, v HSE niso razkrili, ker da gre za osebne podatke. Pojasnili pa so, da so lani v povprečju plače na zaposlenega v TEŠ znašale 2447 evrov na mesec, v HSE 3681 evrov, v Skupini HSE pa 2232 evrov bruto na mesec.
Brez bolečega krčenja stroškov delovne sile ne bo šlo
Zaostrovanje sindikalnih aktivnosti v TEŠ se je začelo že leta 2013, je opozoril poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. Takrat je mednarodna svetovalna hiša Pricewaterhouse Coopers (PWC) potrdila, da so načrti HSE o racionalizaciji in optimizaciji poslovanja, predvsem pri združevanju režijskih služb v vsej skupini, pravilni. Z racionalizacijo poslovanja je Skupina HSE lani in predlani že prihranila okoli 70 milijonov evrov. A zaradi nizkih cen električne energije brez dodatnih ukrepov ne bo šlo. Med drugim tudi z bolečimi rezi v TEŠ. Za to obstaja več razlogov.
Z začetkom delovanja bloka 6, mirovanjem bloka 5 in omejenim delovanjem bloka 4 se je znižala potreba po nekaterih delovnih mestih, je opozoril naš sogovornik. Ker je moral blok 4 leta 2015 prenehati delovati, je TEŠ na Agencijo RS za okolje (ARSO) vložil vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Odločba ARSO iz februarja podaljšuje življenjsko dobo bloka 4 do leta 2023. Toda na podlagi spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja bo obratoval le omejeno število ur, torej največ 90 ur na leto. Blok 5 pa še vedno ne obratuje. Za njegovo delovanje bi bila nujna naložba v napravo denox, nov transformator in nove povezave v skupni vrednosti okrog 20 milijonov evrov. Brez teh investicij blok 5 ne more delovati, saj ne izpolnjuje emisijskih zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja. Za zdaj so vse naložbe v blok 5 ustavljene. V poslovnih načrtih TEŠ namreč zanje ni predvidenega denarja.
Ne le v TEŠ, tudi v drugih energetskih družbah bodo že zaradi nizkih cen električne energije na trgu prisiljeni krčiti stroške dela. Tega nujnega procesa vlada ne bo mogla preprečiti. »Za stavkovne zahteve, ki se nanašajo na upravljanje in prestrukturiranje družb, vlada ni pristojna, temveč je pravi naslovnik za pogajanja delodajalec,« so v odzivu na zahteve sindikata pred dnevi sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Ravno v tem je tudi srž stavke.
