Če smo pri nas za plače javnih uslužbencev leta 2014 po podatkih Eurostata namenili 11,4 odstotka BDP (povprečje se je v zadnjih petih letih sicer gibalo nad 12 odstotki), so v Nemčiji zanje namenili vsega 7,7 odstotka, kar je (takoj za Romunijo) najmanj v EU.
Nemški javni uslužbenci – več kot dva milijona jih je – od vlade zahtevajo šestodstotno zvišanje plač. Vodja sindikata javnih uslužbencev Verdi Frank Bsirske pravi, da je rast plač v javnem sektorju vse od leta 2000 zaostajala za rastjo plač v zasebnem sektorju, kar je zdaj, ob odličnih gospodarskih razmerah v državi, treba popraviti. To pa ni edino, kar jih žuli. Bsirske opozarja, da je v javnem sektorju vse več nepotrebnega zaposlovanja za določen čas, da delodajalci podaljšujejo preizkusno obdobje, medtem ko so v nekaterih delih javnega sektorja zaposleni vse bolj obremenjeni, tudi na račun begunske krize. Vsaka druga nova pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju je pogodba za določen časa, policisti pa so zaradi begunske krize v minulem letu delali več milijonov nadur. Zato sindikati zahtevajo dodatnih 8000 zaposlitev v policiji. Vladna stran ponuja 3000 novih zaposlitev v policiji.
Unovčujejo zategovanje pasu iz preteklosti
Uslužbenci javnega sektorja pa niso edini, ki na krilih močnega nemškega gospodarstva, ki je lani ustvarilo 1,7-odstotno rast in ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjih desetletjih, zahtevajo občutno zvišanje plač. V sindikatu gradbenih delavcev IG Bau zahtevajo 5,9-odstotno zvišanje plač za skoraj 800.000 gradbenih delavcev. V sindikatu kovinarjev IG Metal zahtevajo okoli 4,5-odstotno zvišanje plač. Lani so se plače v Nemčiji realno povečale za okoli 2,4 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih, letos pa naj bi se za nekoliko manj. Nemci si rast plač lahko privoščijo ne le zaradi dobrih gospodarskih razmer, temveč tudi zaradi dejstva, da so plače v državi pred krizo dolga leta stagnirale. Šele v letu 2011 so plače dosegle raven iz leta 2000. Lahko bi rekli, da Nemci danes unovčujejo zategovanje plačnega pasu pred krizo.
Delodajalska stran o zvišanju plač ne želi niti slišati. V prvem krogu pogajanj sredi marca so se socialni partnerji razšli brez dogovora. Šef zveze javnih uslužbencev DBB je zato pred novimi pogovori, ki bodo potekali 11. aprila, zagrozil s stavko. Stavkali bi tako lahko vozniki v javnem prometu ter zaposleni v uradih in v vrtcih.
