Nemčija je lani dosegla 1,7-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi se po napovedih različnih inštitutov gibala med 1,5 in 2,1 odstotka. Državni proračun je lani ustvaril 19,2 milijarde evrov presežka, kar je največ od združitve naprej. Tudi letos in prihodnje leto naj bi imel presežek, kljub naraščajočim stroškom oskrbe beguncev.
Gospodarska rast se pozna tudi v denarnicah Nemcev. Plače že nekaj let rastejo hitreje kot produktivnost, zaradi česar se je zasebna potrošnja v Nemčiji povečala in namesto izvoza predstavlja glavno gonilo gospodarske rasti. Svoje pa so dodale še nizke cene energentov, kar prav tako zvišuje kupno moč Nemcev.
Prav zasebna potrošnja je danes, poleg višjih javnih izdatkov za oskrbo beguncev, ključni motor nemške gospodarske rasti. Izvoz, ki je še posebno v letih 2010, 2011 in 2012 poganjal rast, je začel nekoliko pešati; januarja se je na letni ravni zmanjšal za 1,4 odstotka. Letos in prihodnje leto izvoz tako ne bo več spodbujal rasti, ampak bo njegovo vlogo v celoti prevzela zasebna potrošnja.
Računajo na domači trg
Nemški menedžerji so sicer precej v skrbeh zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu, od »ohlajanja« Kitajske do morebitnega brexita. Raziskava inštituta za ekonomska raziskovanja Ifo je že tretji mesec zapored pokazala slabše ocene pri pričakovanjih v gospodarstvu v prihodnjega pol leta, kar velja za neke vrste alarm in napoved ohlajanja gospodarske rasti. A v berlinskem inštitutu za ekonomska raziskovanja DIW ocenjujejo, da se razmere izboljšujejo, na kar kaže vnovična rast naložb podjetij v opremo. »Čeprav nemško gospodarstvo znova pluje v zaželeni smeri, smo še vedno v nemirnih vodah. Šibko svetovno gospodarstvo je močno negativno vplivalo na Nemčijo na začetku leta, a industrijska proizvodnja spet narašča. In računamo lahko na domači trg,« pravi Simon Junker iz DIW.
Nemčija je uspešna zaradi reform
Pogosto je mogoče slišati, da je Nemčija uspešna na račun neuspeha drugih držav v evrskem območju, kjer je v ospredju kritika njenega diktiranja varčevanja v perifernih državah. V zadnjem času se ji očitajo tudi taktike siromašenja sosedov z zaviranjem rasti plač, na roko pa naj bi ji šli tudi ukrepi Evropske centralne banke (ECB), pa čeprav je v Nemčiji redno slišati ostro nasprotovanje aktualnim ukrepom ECB. Zdi se, da smo ob predenju nemškega gospodarskega motorja na visokih obratih v minulih nekaj letih pozabili, da je bila Nemčija še pred dobrim desetletjem bolnik Evrope in da uspehi nemškega gospodarstva niso (zgolj) plod srečnih okoliščin nekaj zadnjih let, ampak tudi ali predvsem nekaterih reform. Predvsem reforme trga dela, ki jo je izpeljal nekdanji kancler Gerhard Schroeder in ki ga je nazadnje tudi stala vnovični kanclerski položaj.
Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Igor Masten pravi, da gre Nemčiji danes dobro tako zaradi šibke rasti plač v minulem desetletju kot ugodnega tečaja evra – oboje namreč vpliva na realni devizni tečaj, ki je cenovna mera konkurenčnosti. A ker za vse članice evrskega območja velja enak tečaj, je jasno, da je Nemčija primerjalno gledano uspešnejša zaradi reform in produktivnosti, ne pa v zadnjem času šibkega tečaja evra.
Nemčija tako po mnenju Mastena ni »free rider« evrskega območja, ampak so prej druge države v zaostanku. Članice evrskega območja, ki so v težavah, so se torej premalo prilagodile na spremenjene razmere v globalni ekonomiji. Je pa gotovo nekaj, v aktualnih razmerah Nemčiji članstvo v evrskem območju gre močno na roko. Ni si težko predstavljati, da bi nemška marka ob navalu vlagateljev, ki ga država zaznava danes, precej apreciirala. To bi posledično pomenilo dražji in manj konkurenčen izvoz. Da gre šibak evro Nemčiji na roko, je nedavno pripomnil tudi Mednarodni denarni sklad. A koliko je danes »nemški« evro podcenjen? Masten na podlagi modelov ravnovesnih tečajev, ki delujejo na konceptu ravnovesnega tečaja kot ravni tečaja, ki uravnoteži plačilno bilanco, pravi, da je podcenjen, saj ima Nemčija že nekaj časa več kot šestodstotni presežek v plačilni bilanci. Za koliko, pa da je težko oceniti.
