Prva slovenska znamenitost, ki jo po poti skozi Avstrijo in vožnji skozi predor Karavanke zagleda voznik, ko vstopi v našo državo, je velika ploščad. Kmalu ugotovi, da na njej poleg policijske postaje ni nič, kar bi mu ponujalo sprostitev. Ne more se sprehoditi in si privoščiti nekaj minut rekreacije, ne more sesti in spiti skodelice kave oziroma česa prigrizniti. Vse to lahko stori šele ob bližnji bencinski črpalki.
Jeseničani na ta del svojega kraja niso ponosni, si pa na občini že deset let prizadevajo, da bi območje napolnili z vsebino ter ga oživili. To ne bi popestrilo le poti voznikom, pač pa bi domačinom prineslo tudi nova delovna mesta. »Od leta 2006, odkar potekajo pogovori o tem območju, smo razmišljali, da bi na njem uredili kamp ali pa varovano počivališče za avtodome s pripadajočo infrastrukturo. Med idejami je bil tudi poligon za varno vožnjo, skate park z objekti do vstopne točke na daljinsko kolesarsko povezavo in vstopno informacijsko točko tako za občino Jesenice kot tudi za celotno Gorenjsko in navsezadnje Slovenijo,« pojasnjuje predstavnica za odnose z javnostmi na občini Jesenice Ines Dvoršak.
Svoje ideje so imeli tudi posamezni občani. Andraž Kos iz društva Ejga za lepše Jesenice je skoval načrt, po katerem bi na ploščadi lahko zaživel bazenski kompleks. »Ogledoval sem si zemljevide občine in prišel do zaključka, da bi vodo v bazenih lahko ogrevali s cevmi, ki hladijo peči v jeseniškem Acroniju in jih na Jesenicah uporabljajo za centralno ogrevanje,« pripoveduje z navdušenjem. »Cevi se končajo 200 metrov pred ploščadjo,« pravi in dodaja, da bi bila investicija v njihovo podaljšanje kar obsežna.
Ovire je postavila država
»Občina je od države želela z brezplačnim prenosom pridobiti približno pet hektarov stavbnih zemljišč, v zameno pa bi območju vnesla vsebino,« pravi Dvoršakova. Sprva je takšnim načrtom kazalo dobro. Pogovorom s pristojnim ministrstvom so sledili ogledi, občina pa je pripravila in z nekaj tisočaki tudi financirala idejno zasnovo rabe površin in načrt prometne ureditve. »Vseskozi smo se zavedali pomembnega strateškega položaja območja in priložnosti, ki jo ponuja tudi za nadaljnji razvoj občine. Žal pa kljub vztrajnim poskusom, aktivnostim in vloženim finančnim sredstvom dlje od tega nismo prišli,« dodaja.
Kriv je bi bil sklep vlade iz leta 2010, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Določil je, da je »glede na lego in gospodarski pomen« tudi mejni prehod Karavanke strateškega pomena za državo. Načrti so, namesto da bi se uresničevali, popolnoma zastali; sklep je namreč tudi prepovedal odtujitev nepremičnin na mejnem prehodu, zato njihov prenos na občino ni bil več mogoč.
Usoda ploščadi v rokah uradnikov
Kljub vsemu naj bi se plato Karavanke po obljubah ministrstva kmalu začel razvijati. Kakšno vsebino bo dobil (in kdo jo bo financiral), naj bi zanj in za druge mejne prehode z enakim statusom določila medresorska delovna skupina za urejanje strateških mejnih prehodov. Ustanovilo jo je ministrstvo, delovati naj bi začela v teh dneh, svoje delo pa naj bi zaključila konec prihodnjega leta.
Po besedah z ministrstva za javno upravo omenjeno skupino sestavljajo predstavniki ministrstev za javno upravo, za okolje in prostor, za notranje zadeve, za finance in za infrastrukturo ter predstavnik Darsa. Predstavnikov občin, ki si prizadevajo, da bi ta opustošena območja zaživela, pa v omenjeni delovni skupini ni. Kljub temu si bo občina Jesenice po zaključku gradnje druge cevi predora Karavanke še naprej prizadevala oživiti območje ploščadi, obljublja Dvoršakova.
