Sredina javna obravnava osnutka državnega prostorskega načrta za gradnjo druge predorske cevi je bila kljub temu da se je bližala finalna tekma državnega prvenstva v hokeju na ledu, dobro obiskana. Mimogrede, končala se je, vendarle tudi predvidljivo, minuto pred začetkom tekme.

Skrbi jih odlaganje izkopanega materiala

Ne samo Hrušičane, pač pa vse prebivalce Jesenic pa tudi dela občine Kranjska Gora, najbolj skrbijo predvidene deponije izkopanega materiala. Tega bo za 440.000 kubičnih metrov, od česar pa bo kar 233.000 kubičnih metrov popolnoma neuporabnega materiala, ki ga bo treba trajno odložiti. Država je predvidela več deponij, ki imajo skupaj več zmogljivosti, kot pa bo potrebnega prostora. Kar pomeni, da se bodo morebitnim najbolj spornim, recimo tisti v Podmežakli, do katere bi morali voziti tovornjaki po ozkih, zaradi gradnje kanalizacije povsem novih ulicah, lahko odpovedali. Po besedah načrtovalcev je najidealnejša lokacija čisto blizu gradbišča, tam, kjer je zdaj začasno material, ki so ga tja navozili ob gradnji planiškega nordijskega centra. 94.000 kubičnih metrov prostora ima. Druga lokacija je med avtocesto in pobočjem Mežakle nasproti mejne ploščadi. Ljudi najbolj skrbi dostop do nje, načrtovalci snujejo nov most čez Savo, tako da bi se izognili vožnji po glavni, že tako dotrajani regionalni cesti. S tem pa na neki način odpade želja občine Jesenice, da bi popravili most nekoliko nižje ob Savi ter uredili krožišče. Del materiala bi vozili še na travnik ob avtocestnem priključku Hrušica, del pa v zdaj nelegalni kamnolom pri Mojstrani, kar pomeni po hudo uničeni cesti proti Kranjski Gori.

Seznam želja za državo

Predsednik krajevne skupnosti Hrušica Janez Marinčič je predlagal še lokacijo na travniku med cesto in Hrušico, a bil vsaj za zdaj zavrnjen, češ da gre za kmetijska zemljišča. A pod tistimi travniki so smeti in gradbeni material še iz časov gradnje prve cevi in celo železniškega predora. Če bi zasuli ta travnik, bi Hrušičani dobili možnost nove, neposredne cestne povezave do avtoceste. »Po gradnji prve cevi smo ostali z uničenimi cestami, med gradnjo pa trpeli prah in hrup. Dobili nismo ničesar. Zato bi zdaj pričakoval, da bodo ne samo zgledno poskrbeli za uničeno infrastrukturo, pač pa poskrbeli tudi za nov most, ki se je uničil prav ob prvi gradnji, krožišče, asfalt v delu naselja Republika, obnovo kulturnega doma. Prav je, da kraj dobi neko odškodnino, saj bomo morali več let živeti ob enem največjih gradbišč v državi,« je dejal Marinčič. Skrbem, željam in zahtevam so se pridružili še mnogi drugi krajani, zahtevali so določene omejitvene ukrepe. A so načrtovalci za zdaj lahko povedali le, da se bo sicer res gradilo 24 ur na dan, da pa se bo na deponije (razen na tiste tik ob gradbišču) vozilo le podnevi.

Osnutek državnega prostorskega načrta je sicer javno razgrnjen še do 21. aprila, pripombe in predolge je mogoče pisno oddati na ministrstvo za okolje ali po elektronski pošti. Koliko jih bodo upoštevali, pa je spet drugo vprašanje.