Papež Frančišek je v svojem četrtem velikonočnem sporočilu mestu in svetu (Urbi et orbi) evropske države pozval, naj ne zapirajo meja beguncem in migrantom. »Od smrti vstali Kristus nam kliče, naj ne pozabimo na čedalje daljše kolone migrantov in beguncev, ki bežijo pred vojno, lakoto, revščino in krivicami. Ti naši bratje in sestre na svoji poti prevečkrat srečajo smrt ali pa zavračanje tistih, ki bi jih lahko sprejeli in jim pomagali,« se je papež pred na desettisoče verniki na Trgu svetega Petra dotaknil ene najaktualnejših evropskih tem. To je storil tretjič v nekaj dneh. Na veliki četrtek je po zgledu Kristusa, ki je ob zadnji večerji umil noge dvanajstim učencem, v azilnem domu enako storil tam zaposleni humanitarni delavki in enajstim prosilcem za azil: štirim katoličanom iz Nigerije, trem Koptinjam iz Eritreje, trem muslimanom iz Malija, Pakistana in Sirije ter hindujcu iz Indije.
Na veliki petek, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti, pa je po koncu križevega pota v rimskem Koloseju obžaloval, da sta Sredozemsko in Egejsko morje »postali nenasitljivi pokopališči, podoba naše neobčutljive in uspavane vesti. (…) O, Kristusov križ, danes te vidimo v obrazih otrok, žena in oseb, ki izčrpane in prestrašene bežijo pred vojnami in nasiljem, pri tem pa se največkrat srečujejo s smrtjo in Ponciji Pilati, ki si umivajo roke.«
Najstrožja varnost doslej
Papež je v nagovoru tudi podprl ženevska pogajanja o Siriji, v katerih naj bi se režim Bašarja Al Asada in opozicija dogovorila o politični tranziciji. »Zaupamo moči vstalega Gospoda, da bodo sedanja pogajanja prinesla mir,« je dejal 79-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve in se spomnil tudi iraškega, jemenskega, libijskega in izraelsko-palestinskega konflikta, poleg tega pa izrazil upanje, da se bodo »rešile politične in družbene napetosti v Burundiju, Mozambiku, Demokratični republiki Kongo in Južnem Sudanu«. Obsodil je teroristične napade v Belgiji, Turčiji, Nigeriji, Čadu, Kamerunu in Slonokoščeni obali. Na svojo domačo celino se je obrnil le, ko je Venezueli zaželel »dialog in sodelovanje vseh«.
Obsodil je tudi »fundamentalizem in terorizem pripadnikov nekaterih religij, ki onečaščajo ime Boga in ga uporabljajo za opravičevanje nezaslišanega nasilja«. Togi fundamentalizem pa je obsodil tudi v sami Katoliški cerkvi, ko je kritiziral »pismouke, ki se držijo črke in ne duha, ki namesto učenja milosti in življenja grozijo s kaznijo«. Zelo odločno je nastopil proti pedofiliji med katoliškimi duhovniki, »ki nedolžnim jemljejo dostojanstvo«.
Petkov križev pot v Koloseju in nedeljski govor na Trgu sv. Petra so spremljali doslej najstrožji varnostni ukrepi za veliko noč, saj Islamska država že nekaj časa grozi z napadi na Vatikan. A papež se je po maši vseeno popeljal med ljudi s svojim znamenitim avtomobilom in se z nekaterimi rokoval.
