Ministrstvo je z novelo zakona o visokem šolstvu naredilo nekaj korakov v pravo smer, je pokazala pred prazniki končana javna razprava. Novela med drugim uzakonja stabilno financiranje s postopnim dvigom deleža BDP za visoko šolstvo, študentom po diplomi na prvi stopnji podaljšuje status do izteka leta, visokošolski sistem odpira tujim študentom in demokratizira odločanje na univerzi, kar utegne vsaj nekoliko omejiti moč univerzitetnih elit.
Študentje bodo namreč po novem sedeli tudi v akademskih zborih fakultet, rektorji in dekani pa bodo izvoljeni na neposrednih volitvah. Kljub temu pa so študentje, sindikati in nekatere fakultete do novele, ki gre aprila v medresorsko usklajevanje, zelo kritični.
Razgradnja javne univerze?
Študentska Iskra je na primer prepričana, da novela odpira vrata nadaljnji neoliberalni razgradnji in komercializaciji visokega šolstva, zato novelo odločno zavračajo. Predvsem ni jasno, opozarjajo tudi v nekoliko zmernejši študentski skupini Modro za študente, kako bodo na univerzah spremembe izvedli. Manjka jasna razmejitev med javno in tržno dejavnostjo, to naj bi vseboval šele novi zakon, manjkajo tudi analize posledic povečanega vpisa tujih študentov zaradi možnosti predavanj v tujih jezikih.
Študentske skrbi delijo tudi na filozofski fakulteti, kjer so ministrstvu poslali obsežen spisek pripomb in predlogov. Med drugim so opozorili na preohlapne pogoje za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku.
»V noveli ni definirano, kolikšen del študijskega programa je treba izvajati v slovenščini, da bi ga lahko izvajali tudi v tujem jeziku. Obstaja možnost, da se v nekem programu le en predmet izvede v slovenščini, vse preostale pa v tujem jeziku,« pojasnjuje prodekan dr. Martin Germ, ki se boji, da bodo tujim študentom zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov predavali tudi profesorji, ki tujega jezika ne obvladajo v zadostni visoki meri. »Lahko se osramotimo. Česa takšnega si ugledna univerza pač ne more privoščiti.«
Tudi vodstvo FF skrbi dostopnost do brezplačnega študija za slovenske državljane. »Obstaja resna možnost, da bi številna vpisna mesta za redni študij zasedli kandidati iz drugih držav. Ti ne bi bili nujno prvorazredni študentje. Mnogi bodo namreč slovenske univerze izbrali zato, ker je naš visokošolski sistem v evropskem vrhu po obsegu socialnih pravic, redni študij pa je brezplačen,« bojazni FF razgrinja prof. Germ.
Tako dr. Germ kot študentje opozarjajo na morebitno posledično krčenje socialnih ugodnosti, kar bi še dodatno udarilo revnejše študente, in na ne dovolj premišljene posledice za razvoj strokovnega in znanstvenega jezika.
Univerze pred novo odgovornostjo
Precej očitkov so bile deležne tudi spremembe na področju akreditacij. Po novem Nacionalna agencija za kakovost v visokem izobraževanju (Nakvis) ne bo več ocenjevala kakovosti posamičnih študijskih programov, temveč le kakovost institucij. Univerze bodo tako lahko bolj svobodno spreminjale programe. Študentje opozarjajo, da te spremembe sicer predvideva nacionalni program visokega šolstva, toda le ob pogoju, da na univerzah obstaja razvit notranji sistem preverjanja kakovosti, o tem pa mnogi dvomijo. Nedavno rokohitrsko krčenje kontaktnih ur na FDV je pokazalo, da fakultete zlahka dajo prednost varčevanju pred kakovostjo. »Ali bodo univerze kos novi odgovornosti?« se je na nedavni okrogli mizi o zakonski noveli vprašal celo rektor primorske univerze Dragan Marušič.
iz Nakvisa pa zagotavlja, da bodo akreditacijski postopki po novem daljši in temeljitejši, visokošolske zavode pa bodo lahko poslej obiskali vsaj dvakrat. Sicer pa kaj več kadrovsko in finančno šibki Nakvis tudi ne zmore. »Nakvis ta hip rešuje 300 vlog za akreditacijo študijskih programov. S tem se ubada 19 zaposlenih in direktor…« je bila jasna.
