»Najpogostejše nesreče v gozdu se zgodijo pri sečnji. Tako med sekači kot med preostalimi. Lani je umrla 12-letnica, ki je očeta opazovala pri podiranju drevesa. Pa na primer starejši gospod, ki je pazil, da drevo ne bi padlo na kak avto na cesti. Pa je nato padlo točno nanj,« o nevarnostih dela v gozdu pravi Marjan Dolenšek z Gozdarskega inštituta Slovenije. Lani je pri delu v gozdu umrlo 17 ljudi, predlani 21, v prvih dveh mesecih letos že trije. »Stanje se je v zadnjih petih letih zelo poslabšalo. V primerjavi s prejšnjimi petimi se je število žrtev kar podvojilo,« opozarja naš sogovornik. V primerjavi z enako gozdnatima Švedsko in Finsko je pri nas varnost veliko slabša. Res je, da so tam gozdovi bolj ravninski in veliko večji je delež varnejše strojne sečnje. Toda tudi v primerjavi z Avstrijo, Italijo in Nemčijo se mi na tem področju odrežemo precej slabše.
Množica neusposobljenih
Žledolom, ki nas je prizadel v začetku leta 2014, je zato samo eden od najbolj vidnih vzrokov za povečanje števila smrtnih žrtev. Z devetih leta 2010 se je povzpelo na 21 v letu 2011. »Na delo v gozd se je odpravilo veliko več ljudi kot prejšnja leta. Odpravilo rečem zato, ker gre večinoma za neusposobljene ljudi brez varovalne opreme, ki to delajo občasno ali pa so med gospodarsko krizo sploh na novo ugotovili, da si lahko sami pripravijo drva. A samo motorna žaga pod pazduho ni dovolj, sploh pa ne za to, da se domov vrnemo s celo glavo,« poudarja Dolenšek. Na vprašanje o najpogostejših vzrokih za nesreče odgovarja: podcenjevanje nevarnosti in sposobnosti, neusposobljenost, neznanje, neprevidnost, neizkušenost, neuporaba osebne varovalne opreme, utrujenost, neprimerno psihofizično stanje in tako dalje.
Nesreč je veliko več med lastniki gozda oziroma nepoklicnimi delavci kot med zaposlenimi v gozdarstvu. Med 17 umrlimi v lanskem letu so bili trije profesionalci. »Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki govori o usposabljanju in uporabi osebne varovalne opreme, zajema poklicne gozdarske delavce in tiste, ki so zavarovani kot kmetje (gre za okoli 9000 kmetij). Za preostalih 50.000 do 60.000 ljudi, ki, formalno gledano, to delajo v prostem času, pa ni nobenega takšnega predpisa,« navaja Dolenšek. Zanje je usposabljanje stvar osebne odločitve, prav tako uporaba varovalne opreme. Sicer je bilo v zadnjih desetih letih res organiziranih veliko tečajev za varno delo z motorno žago, ki se jih je udeležilo kakih 12.000 ljudi, a še vedno ostaja množica neusposobljenih občasnih delavcev.
»Lovci na kmete«
A tudi pri izvajanju tečajev varnega dela v gozdu se pojavljajo težave. Po besedah našega sogovornika program ni predpisan, na splošno pa velja, da tečaj za delo z motorno žago traja minimalno dva dni, za delo s traktorjem pa en dan. »Toda pojavili so se ponudniki, tako imenovani lovci na kmete, ki ponujajo nekajurna usposabljanja, praviloma za več deset udeležencev v kakšni gostilni in podobno. Da nihče od njih sam ne podre drevesa, najbrž ni treba poudarjati. Res dobijo nekaj podatkov o nevarnostih, kar je seveda bolje kot nič. Najslabše pa je, da ljudje dobijo občutek, da so se usposobili, v resnici pa vedo komaj kaj. In kot je pri nas v navadi, je vse v skladu z zakonodajo, ali bolje rečeno, z luknjami v njej,« pravi Dolenšek.
In kje vidi rešitve? »V kombinaciji preventivnih in prisilnih ukrepov. Čim prej je treba sprejeti predpis, ki bo tudi za nepoklicne delavce predpisoval minimalno usposobljenost pa tudi pogoje za izvajalce in tako ločil zrna od plev. Vzporedno je treba nadaljevati preventivno delo, usposabljanja, ki jih izvajajo javne službe, zagotoviti vsaj občasno financiranje usposabljanj iz programa razvoja podeželja, predvsem pa krepitev zavedanja, da je to delo res nevarno. Da bi dosegli vizijo nič, torej nič mrtvih in nič poškodovanih, je potreben prvi korak: nikoli v gozd neusposobljeni in brez varnostne opreme. Sicer raje najemimo usposobljene izvajalce, ki bodo delo opravili hitreje, bolje in varneje,« svetuje naš sogovornik. »Če pa smo usposobljeni in opremljeni, pa v gozd nikoli ne pojdimo sami. Pazimo pa na tiste, ki nas spremljajo. Vsako drevo je svet zase in tudi najbolj previdnim se lahko kaj zgodi. Zato vedno vzemimo s sabo komplet za prvo pomoč in mobilni telefon.
