Politična trgovina je uspela: novo podjetje Slovenski državni gozdovi bo začasno vodil Julijan Rupnik, kandidat prvaka SD Dejana Židana. Sedež podjetja ne bo v Ljubljani, kot je še včeraj pisalo v aktu o ustanovitvi družbe, objavljenem na vladni spletni strani, ampak na Kočevskem. To je politična zmaga koalicijske stranke DeSUS, ki jo je izbojevala zadnji trenutek. Nova gozdarska družba tudi ne bo imela zgolj enega direktorja, kot je bilo sprva predvideno, ampak najverjetneje kar tri. Toliko je tudi koalicijskih strank.
Redkobesedni vršilec dolžnosti
Julijan Rupnik je direktor gozdarsko-žagarskega podjetja Snežnik, ki kot kapitalska naložba države, vredna 2,44 milijona evrov, prehaja na družbo Slovenski državni gozdovi. Ko smo ga pred štirinajstimi dnevi vprašali, ali bo res vršilec dolžnosti direktorja Slovenskih državnih gozdov, je zagotovil, da o tem ne ve nič. Tudi po včerajšnjem imenovanju ni bil pretirano zgovoren. Pravi, da videnje, kako naj bi delovalo novo podjetje, ima, a ga bo razkril šele, ko bo nared poslovni načrt.
Družba Slovenski državni gozdovi bo 1. julija od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela gospodarjenje z državnimi gozdovi. Koncesijskih gozdov je največ na območju občine Kočevje (slabih 47.000 hektarjev od 221.000 vseh), kar naj bi bil eden od razlogov, da je koalicija popustila stranki DeSUS in zadnji trenutek sedež podjetja iz Ljubljane preselila na Kočevsko. Pomemben argument za to naj bi bilo tudi dejstvo, da ima kočevska občina največjo brezposelnost, okoli 24-odstotno. A te statistike na račun gozdarskega podjetja ne bo opazno izboljšala. »Na sedežu tega podjetja bo deset do petnajst pomožnih delovnih mest, kot so računovodska in pravniška, glavnina zaposlenih pa bo na terenu po vsej državi,« na podlagi lastnih izkušenj ocenjuje Dušan Gradišar, direktor skupine Gozd Ljubljana, in poudarja, da mora nova državna družba dobiti najboljši kader za pomožna delovna mesta, ki pa ga bo po njegovem v kakšen odročnejši kraj veliko težje zvabila, kot bi ga v Ljubljano, če bi bil sedež tam.
Koncesionarji v prostovoljno likvidacijo?
Od 1. julija bodo v državnih gozdovih delali izvajalci, ki bodo posel dobili prek javnih razpisov, nova družba pa bo les sama prodajala. Toda javni razpisi še niso bili objavljeni, zato lahko politiki le upajo, da se ne bodo zavlekli zaradi morebitnih pritožb neizbranih ponudnikov, kar je v Sloveniji pogosta praksa.
Aktualni koncesionarji, ki zaposlujejo 1300 ljudi, pa se pripravljajo na prostovoljno likvidacijo svojih podjetij. »Vemo samo to, da bo naša dejavnost v sedanjem obsegu ugasnila, koliko dela bomo imeli po 1. juliju 2016, ni znano, zato ni druge rešitve kot prostovoljna likvidacija ali stečaj družbe,« pravi Gradišar in dodaja, da morajo sklep o prostovoljni likvidaciji sprejeti najkasneje sredi maja.
