Okrajni sodnik Franc Kopše, ki je pred kratkim od disciplinskega sodišča prejel najstrožji disciplinski ukrep prenehanja sodniške funkcije, ker je v prostem času svoje »stranke« kot pooblaščenec zastopal na sodiščih, se je že pritožil zoper odločitev disciplinskih sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu so se včeraj vzdržali komentiranja konkretnega primera in zatrdili, da ima trenutna zakonodaja na voljo »dovolj normativnih podlag, ki dajejo zagotovilo, da se morebitne odklonske pojave lahko ugotovi, ustrezno obravnava in v primeru ugotovljene kršitve tudi sankcionira«.
Včeraj smo izvedeli, da je sodnik Kopše svoje »stranke« kot pooblaščenec zastopal v kar enajstih zadevah na ptujskem okrožnem sodišču, na delovnem sodišču v Ljubljani, na novogoriškem okrožnem sodišču ter še na višjem koprskem in višjem delovnem sodišču. V dveh pravdah na ptujskem sodišču je v vlogi pooblaščenca sodeloval na skupno kar dvanajstih narokih. Kot je razvidno iz sklepa disciplinskega sodišča, se je Kopše ves čas zagovarjal le z navedbami, da ni počel nič narobe, vsebinsko pa se o svojem početju ni natančneje opredeljeval.
Disciplinsko sodišče je odločilo, da je šlo za tako hude kršitve, da Kopše ne more biti več sodnik. »Sodnik, ki se v vlogi pooblaščenca priključi zastopanim stališčem 'svoje' stranke in v tem svojstvu nastopa na sodnih narokih, že na tak način, objektivno gledano, lahko pri zastopani, a tudi nasprotni stranki vzbuja prepričanje ali pričakovanje, da je stališče te stranke pravilno, zakonito in da ima večjo možnost za uspeh v sodnem sporu. Poleg tega nastopanje sodnika kot pooblaščenca v sodnih postopkih lahko spravlja v neugoden položaj sodečega sodnika in ob spoznanju, da zastopa stranko njegov stanovski kolega, lahko privede tudi do predloga za njegovo izločitev in s tem nepotrebnih zastojev v postopku,« med drugim piše v sklepu disciplinskega sodišča, ki se je odločilo za najstrožjo kazen.
Zaradi krnjenja ugleda sodstva je bil sodnik Kopše sicer že leta 2013 pravnomočno kaznovan s pisnim opominom. Doletela ga je tudi negativna ocena sodniške službe, zaradi katere bi moral tedaj zapustiti sodniške vrste, vendar pa je s pritožbo dosegel dvig ocene na »dvojko«.
Različni pogledi in izjeme
Zakon o sodniški službi sodnikom med drugim prepoveduje opravljanje odvetniških in notarskih dejavnosti, o tem vprašanju pa se je v preteklosti izrekla tudi etična komisija sodnega sveta: »Zastopanje stranke ali udeležencev v postopku na podlagi pooblastitve je po oceni sodnega sveta nesprejemljivo, zato sodni svet odsvetuje taka ravnanja sodnikom,« pravijo pri glavnem vsebinskem odločevalcu o morebitnih napredovanjih in imenovanjih sodnikov.
Nekoliko ohlapneje pa prepoved prostočasnega zastopanja na sodiščih vidi sodniško društvo. Pred časom je njihov svet za sodniško etiko zavzel stališče, da bi sodnik na sodišču lahko zastopal svojega otroka, partnerja ali starše, drugih sorodnikov ali prijateljev pa prav tako ne. Da so otroci, partnerji in starši lahko izjeme, so se v sodniškem društvu odločili tudi zaradi družinske in socialne zakonodaje, po kateri so starši dolžni skrbeti za otroke, zakonci za svoje partnerje in otroci za svoje ostarele nebogljene starše.
Po neuradnih podatkih naj bi že bilo nekaj tovrstnih zastopanj v preteklosti in sodniki pri tem tudi niso bili sankcionirani. Toda pri Kopšetu naj bi šlo za precej širši nabor »strank«.
Tanka meja med neprimernostjo in človečnostjo
Določena »pravna svetovanja« so sodnikom sicer dovoljena. Tako sodni svet denimo ni obsodil elektronske pošte vrhovnega sodnika Janeza Vlaja, ki je svojemu prijatelju veleposlaniku Vladimirju Kolmaniču svetoval v sporu proti zunanjemu ministrstvu ter ga napotil na revizijo na vrhovno sodišče. Kolmanič je njegovo pošto tudi preposlal na zunanje ministrstvo in Vlaja navedel kot enega od svojih pravnih svetovalcev. Kasneje je Kolmanič na vrhovno sodišče dejansko vložil revizijo in zmagal, vendar pa o njegovi zadevi ni odločal Vlaj. Komisija za etiko pri sodnem svetu je Vlaja za svetovanje prijatelju celo pohvalila za njegovo človečnost – »tisto kvaliteto pri sojenju, brez katere se lahko še tako formalnopravno korektna odločitev spremeni v svoje nasprotje«.
Sodnikov, ki se morajo prisilno posloviti od črne toge, kot to grozi ljubljanskemu sodniku, ni veliko. Lani je sodniško službo zapustilo 31 sodnikov, vendar le dva zaradi negativne ocene sodniške službe. Prav tako ni bil lani izrečen noben disciplinski ukrep. Izmed 31 nekdanjih sodnikov se jih je 15 upokojilo, devet jih je dalo odpoved, trije so sodniške vrste zapustili zaradi zdravstvenih težav, dva pa sta začela opravljati drugo delo.
