Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije je po osmih letih od prijetja drugega najbolj zloglasnega domnevnega vojnega zločinca v bosanski vojni včeraj sklenilo prvostopenjski sodni postopek in bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića spoznalo za krivega v desetih od enajstih točk obtožnice, ki mu je očitala kazniva dejanja od genocida nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995 do pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon je ob branju obsodbe pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, ter da so na odločitev sodišča vplivale nekatere olajševalne okoliščine, pri čemer pa domnevni dogovor z ameriškimi predstavniki o amnestiji po sestopu z oblasti ni igral nobene vloge.
Karadžić je bil tako obsojen zaradi genocida v Srebrenici, oproščen pa krivde za ista dejanja v še sedmih bosanskih občinah v letih pred tem. Odgovornost za Srebrenico so mu pripisali kot predsedniku Republike srbske, osebno odgovornost pa za več zločinov proti človeštvu ter uboje in kršitve vojnih pravil. Obsojen je bil tudi zaradi zločinske dejavnosti pri obleganju Sarajeva ter zaradi ugrabitve pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov.
Sokrivec genocida v Srebrenici
Del očitanih zločinov je po ugotovitvah sodišča Karadžić storil v sodelovanju z drugim haaškim obtožencem in bivšim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem. Slednji na sojenju Karadžiću ni pričal z izgovorom, da je bolan, pridobljena dokumentacija pa je dokazovala skupen načrt o dokončni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemelj, ki so si jih lastili bosanski Srbi. Karadžić je po razlagi sodbe izdal direktivo, s katero so omejili humanitarno pomoč v mednarodno varovanem območju Srebrenice in sprožili humanitarno katastrofo. Odobril je tudi napad vojske bošnjaških Srbov in zavzetje Srebrenice ter sprožil poboj tamkajšnjega muslimanskega življa.
V sodbi je navedeno, da sodniški senat ni mogel natančno ugotoviti, kako se je poboj zgodil, da pa se je prepričal o sistematičnem in organiziranem zločinu, ki so ga izvedli poveljniki vojske Republike srbske, kar ne bi bilo mogoče brez odobritve generala Radka Mladića in posledično predsednika samozvane republike v vlogi vrhovnega poveljnika te paravojske.
Jasni zločinski načrti
Haaški sodniki so v obsodbi tudi nedvoumno ugotovili, da je bil Karadžić seznanjen, da več tisoč zajetih v Srebrenici predstavljajo bosanski muslimani, ter se je strinjal z njihovo likvidacijo v treh julijskih dneh leta 1995 oziroma je ni preprečil. Zato je bil soudeleženec v genocidu kot član združenega zločinskega dejanja, je ugotovilo sodišče.
Tovrstne namere mu ni prisodilo v prvi točki obtožnice, ki se je nanašala na genocid v sedmih bosanskih občinah Bratunac, Prejdor, Vlasenica, Zvornik, Sanski most, Foča in Ključ, ker sodišče ni našlo dokazov, da je šlo za namerno ubijanje Bošnjakov in Hrvatov zaradi njihove nacionalne pripadnosti.
Predsednik sodnega senata je v nekaj manj kot dvourni obrazložitvi naštel številne zločine v BiH od marca 1992, ko so srbske sile skušale prevzeti oblast v tej republiki in imele »organiziran in jasen načrt zločinov« proti nesrbskemu prebivalstvu. Obrazložil je, da je bil Karadžić vitalnega pomena pri organiziranju paralelnih državnih, vojaških, policijskih in političnih struktur za izvedbo zločinskega poskusa, da se bosanske Hrvate in muslimane za vselej prežene z ozemelj, ki naj bi pripadla bosanskim Srbom. Karadžić je po mnenju sodnikov moral vedeti, kakšni nevarnosti je izpostavljeno nesrbsko prebivalstvo v BiH, zavedajoč se možnih zločinov pa je prevzel tudi odgovornost zanje. Sodnik Kwon je dodal, da pri Karadžiću obstaja tudi osebna kazenska odgovornost za preganjanja, uboje, deportacije in prisilne preselitve, kar so vse zločini proti človečnosti.
Kot vrhovni poveljnik vojske Republike srbske pa je med drugim izdajal in potrjeval vojaške ukaze, ki so tri leta terorizirali civiliste v Sarajevu. Po mnenju sodišča se brez njegovega sodelovanja v tej zločinski dejavnosti proti civilnemu prebivalstvu ne bi zgodili.
Prvič je haaško sodišče razsojalo tudi glede zajetja 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale od 26. maja do 19. junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev, katere cilj je bil preprečiti Natu izvajanje letalskih napadov na cilje bosanskih Srbov. Sicer pa je včerajšnja obsodba, na katero se bo Karadžić pritožil, po svoje zgodovinska, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče od ustanovitve leta 1993 izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
