Karadžiću so sodili kot glavnemu odgovornemu za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici ter Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v še sedmih občinah v BiH (Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac). Poleg tega pa še za več kot tri leta trajajoče obleganje Sarajeva, ko je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, od tega kar 1500 otrok.
Skupna obtožnica je sicer obsegala 11 točk v povezavi z zločini proti človeštvu in vojnimi zločini med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Za krivega je bil spoznan v 10 točkah. Ker gre za prvostopenjsko odločitev, ta še ni pravnomočna.
Kriv za obleganje Sarajeva in genocida v Srebrenici, ne pa tudi za genocid v sedmih občinah
Za krivega je bil spoznan v primeru genocida v Srebrenici, obleganja Sarajeva ter ubojev in pregona v občinah, a je sodišče v primeru slednjih odločilo, da ni bilo dovolj dokazov, da bi Kradžića tudi v tem primeru obsodili za genocid. Prejel je skupno kazen 40 let zapora.
Prvi odzivi preživelih genocida v Srebrenici so izražali razočaranje, ker Karadžić ni bil obsojen v vseh enajstih točkah obtožnice in ker ni prejel višje oziroma dosmrtne kazni. Prav tako opozarjajo, da sojenje pravice za žrtve genocida pravzaprav niti ne bi moglo doseči, a bi lahko sodišče dalo bolj jasen znak, da se genocid storilcem ne izplača.
Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, pa je pričakoval oprostilno sodbo.
Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je sodišče izreklo sobo v zvezi z vojno v Jugoslaviji, saj je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević leta 2006 umrl v priporu pred sklepom sojenja.
Karadžića našli po 13 letih na begu
Lov za Karadžićem je trajal 13 let, naposled pa so ga našli 21. julija 2008 v Beogradu. Skrival se je pod lažnim imenom Dragan Dabić in se ukvarjal z zdravilstvom. Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. V tem obdobju so zaslišali 586 prič.
Poleg 70-letnega Karadžića haaško sodišče o odgovornosti za genocid v Srebrenici odloča tudi v primeru poveljnika bosanskih Srbov . Naj spomnimo, da so sile Srbov julija 1995 tam pobile več kot 8000 Bošnjakov, Srebrenica pa šteje za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni.
