Največje britansko podjetniško združenje CBI ocenjuje, da bi odhod Britanije iz EU povzročil resen ekonomski šok, kreditna agencija Moody’s pa, da bi bil ekonomski učinek zelo majhen.
Komu verjeti? CBI v primeru brexita napoveduje začetno izgubo sto milijard funtov, petodstotno znižanje BDP in izgubo 950.000 delovnih mest do leta 2020. Študija največjega otoškega podjetniškega združenja, katerega osemdeset odstotkov članov je za nadaljevanje članstva, ocenjuje, da bi odhod negativno odmeval mnogo let.
»Odhod iz EU bi bil resen udarec za življenjsko raven, delovna mesta in gospodarsko rast. Celo po najboljšem scenariju bi odhod povzročil resen šok v britanskem gospodarstvu,« je ob izidu študije dejala direktorica CBI Carolyn Fairbairn. Ocenila je tudi, da bi negativen učinek na trgovino in vlaganja pretehtal prihranke, ki bi jih prineslo znižanje prispevka v skupno blagajno EU in manjše britansko upoštevanje odredb EU. Računovodsko podjetje PwC je po naročilu CBI izračunalo britansko povprečno gospodarsko rast do leta 2020 v primeru treh različnih scenarijev. Izračunalo je, da bi bila 2,3-odstotna, če bi Britanija ostala v EU, 1,5-odstotna, če bi z EU trgovala kot na primer Norveška na podlagi sporazuma o svobodni trgovini (FTA), in samo 0,9-odstotna, če bi z EU trgovala samo kot članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Moody’s pravi drugače
Med letoma 2016 in 2030 naj bi bila gospodarska rast že približno enaka v primeru vseh treh scenarijev, a britansko gospodarstvo bi bilo v primeru odhoda takrat manjše, s skoraj milijon delovnimi mesti manj, če bi Britanija zapustila EU. Kreditna agencija Moody’s medtem ocenjuje, da bi bil učinek odhoda iz EU »relativno majhen in da je malo verjetno, da bi privedel do velikih izgub delovnih mest«. Ocenila je tudi, da bi EU z Britanijo utegnila ohraniti veliko trgovinskih pogojev, da bi se izognila motnjam. V Centru za gospodarsko uspešnost londonske univerze LSE so medtem izračunali, da bi po optimističnem scenariju odhod iz EU vsako gospodinjstvo stal 850 funtov, po pesimističnem pa 1700. Kako so to izračunali? Matematično, na podlagi svoje napovedi, da bi brexit povzročil od 1,3- do 2,6-odstotno zmanjšanje BDP, ki je trenutno 1800 milijard, in števila gospodinjstev, ki jih je 27 milijonov. Natančno tri mesece pred referendumom nič ne kaže na to, da bodo na odločitev Britancev odločilno vplivale različne napovedane ekonomske posledice takšne ali drugačne referendumske odločitve, ampak tudi na primer zelo aktualni strahovi, povezani z migrantsko-begunsko krizo in terorizmom. Na to je včeraj prepričljivo in oportunistično opozoril vodja protievropske stranke UKIP Nigel Farage, ki mu vse pride prav za zagovarjanje izstopa iz EU. Teroristične napade v Bruslju je takoj povezal z migrantsko politiko EU oziroma schengnom, ko je dejal, da je privedel do svobodnega gibanja teroristov, kriminalnih tolp in kalašnikovk.
