Pravijo, da je flamenko več kot ples. Je strast, je glasbena in plesna umetnost, ki je nastala iz človekove prvinske potrebe po izražanju čustev. In prav zato, ker ljudje poznamo pravo paleto različnih čustev, ima tudi flamenko ogromno obrazov. Ta z divjanjem, najpogosteje rdečih kril, je samo eden izmed tisočih. Dolgo zatirani andaluzijski Romi so razvili poseben odnos do glasbe in plesa, ki sta jim pomenila odmik iz resničnosti ter možnost, da najdejo uteho pred trpljenjem, če ju delijo z drugimi. Flamenko so vpletli v svoj vsakdan, peli in plesali so ob krstu, poroki, pogrebu, ob pranju perila, v kovačnicah, rudnikih, kuhinjah…
Mešanica flamenka, funka in jazza
Flamenko je za Juanita Makandéja, Andaluzijca, ki živi in ustvarja v Madridu, bistvo in način življenja. V svoji trinajstletni glasbeni karieri je postal eden najpomembnejših ustvarjalcev sloga flamenco underground, s katerim izraža svojo upornost ustaljenemu in že poznanemu. »Glasba, ki jo ustvarjam, je zelo povezana s flamenkom, čeprav je daleč od tradicionalnega načina igranja, ker si želim imeti pri ustvarjanju proste roke. A preden sem postal kantavtor, sem bil v osnovi tolkalec, vsega, kar vem o ritmu, pa sem se naučil pri flamenku. Vsi ljudje v mojem rodnem mestu so peli, plesali in igrali flamenko,« pravi Andaluzijec, doma iz Seville, odličen pevec, kitarist in »cajonist«, ki išče navdih v mladosti, življenju in flamenku. »Moja glasba je nekakšna mešanica flamenka, funka in jazza. Temu se pri nas v Španiji reče 'funk andaluz'. Andaluz zato, ker ima veliko veze s flamenkom, ki prihaja iz moje rodne Andaluzije, funk pa zato, ker je ta glasbeni slog mene in mojo generacijo res navdihnil,« pove Makandé, ki na evropskih odrih predstavlja svoj novi glasbeni projekt. S pomočjo množičnega financiranja je namreč lani luč sveta ugledal njegov tretji samostojni album Las canciones que escribí mientras volaba, ki s svojimi svežimi melodijami in pridihom sproščenosti ulice navdušuje španske množice. Uspešnica Niña voladora pa je v manj kot mesecu dosegla milijon ogledov na youtubu.
Glasba za ljudi, ki imajo radi ulico, ritem, dogodivščine
Veselega, svobodnega, sanjaškega, nemirnega in »na trenutke tudi malo norega« Makandéja, kot se sam opiše, bomo poslušali in ob njegovih ritmih tudi zaplesali 18. julija v Laškem, na velikem glasbeno-pivskem zboru Pivo in cvetje, ko si bo oder delil s slovensko flamenko zasedbo PKD Coraviento, ki jo sestavlja sedem plesalcev in trije glasbeniki. Ne skrbi ga, da slovenska publika ne bi razumela njegovega sporočila ali začutila ritma flamenka. »Upam si trditi, da je moja glasba lahko všeč tudi poslušalcem, ki ne govorijo špansko, saj je predvsem popularna glasba, napisana za ljudi, ki imajo radi ulico, ritem, dogodivščine… Ljudje si interpretirajo po svoje, zato me marsikdo vidi kot flamenko glasbenika, kdo drug pa kot kantavtorja popularne glasbe,« je prepričan izvajalec, ki se s svojo hipstersko dušo in številnimi tetovažami tudi sicer precej razlikuje od preostalih glasbenikov.