Pred petimi leti je na smučarske skoke v Planico kot gost prišel Michael Edwards oziroma Eddie Edwards - The Eagle, ena največjih legend smučarskih skokov. Slaven ni zaradi zmag, temveč zaradi duha, ki ga izžareva njegova zgodba. Tedaj je Eddie Orel, kot so ga imenovali, z družino obiskal Slovenijo in se imel neverjetno lepo.
Letos ga v Planico ne bo. Te dni pa je bila svetovna premiera filma o njem. Podobno kot zgodba o tekmovalcih v bobu z Jamajke je tudi njegova zgodba žlahtna zgodba o tem, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.
Uresničene olimpijske sanje
Za tiste, ki se tega ne spomnite: Eddie Orel je že kot deček sanjal, da bo nastopil na olimpijskih igrah, kar se je odločil storiti nekje pri dvajsetih letih. Ker se ni kvalificiral v britansko reprezentanco v smuku, se je spomnil na smučarske skoke in dejstvo, da Velika Britanija v tem športu ni imela nobenega tekmovalca. Na svoje stroške je odšel v Lake Placid, kjer je januarja 1986 prvič skočil.
V enem popoldnevu se je povzpel z desetmetrske na 40-metrsko skakalnico, za kar navadno ljudje potrebujejo vsaj tri leta treninga. Res se je naučil toliko skakati, da se je kvalificiral na olimpijske igre v Calgaryju leta 1988 in postal maskota teh iger. Ves svet je namreč trepetal, da se ne bi pri skokih na 70- in 90-metrski skakalnici poškodoval. Prepoznaven je bil po debelih očalih in tem, da je imel v prevelike skakalne čevlje zatlačene še dodatne nogavice. Bil je zadnji, toda ostal je živ in postal legenda.
Spal med duševnimi bolniki
Čeprav je zdaj tudi zvezda hollywoodskega filma (igra ga velški igralec Taron Egerton), resnično življenje Eddieja Orla, zidarja iz Gloucestershira, ni prav nič hollywoodsko, je pa vsaj nenavadno. Recimo: na Finskem je med treningi spal v bolnišnici za duševne bolnike, kjer je delal kot zidar, da je lahko skakal. Ko je treniral v Švici, je spal na seniku, in to kar v podarjenem smučarskem kombinezonu. Šele po nastopu na olimpijskih igrah je dobil nekaj sponzorjev, nastopal v reklamah in se celo prevažal v zasebnem letalu, saj je bil obraz letalskega prevoznika Eagle Airlines. Služil je po pol milijona evrov na leto in živel lagodno, nastopal v medijih in kot gost odpiral trgovinske centre.
Toda po zmagoslavju volje v Calgaryju so spremenili pravila in »padalcem«, kot je on, se ni več uspelo kvalificirati na olimpijska tekmovanja v skokih. Tudi njemu ni več uspelo, čeprav je še nekajkrat poskušal, tako da je Eddie Orel poletel le enkrat.
Pred kratkim je spet živel v vrtni lopi. A ne zaradi ponovnih norih treningov, temveč zaradi ločitve. Večino denarja, ki ga je zaslužil s svojo slavo, je imel v skladu, a so mu upravitelji sklada v seriji nepremišljenih naložb denar zapravili in leta 1992 je celo bankrotiral. Od tedaj je denar spravljal na bančni račun.
Žena zahtevala ločitev
Sedaj 52-letni Eddie je ženo Sam spoznal leta 2003 in istega leta sta se poročila v Las Vegasu. Imata dve hčerki, a ko se je lani vrnil iz Nemčije, mu je žena sporočila, da hoče ločitev. Še zdaj mu ni jasno, zakaj. »Izguba družine me boli bolj kot vsi padci na smučarskih skokih,« je Michael Edwards dejal za Daily Mail. Poleg družine je izgubil tudi ves denar, ki mu je še ostal od skakanja. »Namesto 200.000 evrov jih imam na banki sedaj samo 5000. Ločitev je bila draga,« je priznal. Tudi od filma ne bo dobil niti centa, saj je pravice za svojo zgodbo prodal že pred 18 leti.
Toda kljub temu Edwards v medijih spet z žarom pripoveduje o olimpijskih igrah in skakanju. Verjetno je edini na svetu še vedno prepričan, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.
