Tujcem je lani prvič uspel preboj na trg oskrbe slovenskega prebivalstva s pitno vodo. Nizozemski Heineken z nakupom Pivovarne Laško ni dobil zgolj dveh novih znamk piva in koncesije za proizvodnjo ustekleničene vode, temveč tudi koncesijo za dovajanje pitne vode prebivalcem Laškega.
Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo je zdaj, tri leta po prvi pobudi za močnejšo pravno zaščito pravice do pitne vode in le nekaj dni pred svetovnim dnevom voda (22. marca), pripravila peticijo za vpis te pravice v slovensko ustavo, ki jo je podprlo že več kot 50.000 državljanov. Da je treba pravico do pitne vode, ki mora imeti prednost pred vsemi drugimi rabami vode in jo je treba ljudem zagotavljati v obliki neprofitne javne službe, nujno zapisati v ustavo, je prejšnji teden sklenila tudi skupina uglednih pravnih strokovnjakov.
Tudi privatizacijski pritiski evropske komisije
Obstoječa slovenska zakonodaja pravice vsakega posameznika do pitne vode ne ščiti dovolj nepredušno pred napadalnim kapitalom, hkrati pa lahko pričakujemo nove pritiske finančnih ustanov in mednarodnih korporacij po liberalizaciji vodooskrbe in prepustitvi te sedaj pretežno javne službe zakonom trga, so svoje stališče utemeljili pravniki dr. Franc Grad, dr. Rajko Knez, dr. Marko Kambič, dr. Janez Pogorelec, Martin Ivan Rahten, Maja Štefančič in dr. Lojze Ude. Spomnili so, da je v preteklih letih celo evropska komisija kot del trojke skupaj z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom od evropskih držav v težavah zahtevala privatizacijo več vodovodnih podjetij v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Pa čeprav so že takrat primeri po svetu kazali, da privatizacija prinaša višje cene pitne vode, nižanje kakovosti oskrbe in manjše investicije v vodovodna omrežja ter višje dobičke zasebnih upravljalcev. Hkrati je prav poskus evropske komisije, da zasebnim podjetjem prek evropske zakonodaje omogoči vstop na nacionalne, regionalne in lokalne trge oskrbe z vodo, sprožil prvo množično podpisovanje peticije o pravici do vode Right2Water, ki jo je podprlo nekaj manj kot dva milijona evropskih državljanov, med njimi več tisoč Slovencev.
Zaradi tega je sicer komisija leta 2013 opustila zamisel o vključitvi vodooskrbe v direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb. A evropski poslanec in podpisnik aktualne slovenske peticije Igor Šoltes opozarja, da je bil odziv komisije, ki do danes ni predstavila predloga o zaščiti univerzalne človekove pravice do vode na evropski ravni, temveč je zahtevo državljanske pobude raje pometla pod preprogo, povsem »neustrezen, mlačen in neambiciozen«.
Poleg Heinekena še pet drugih zasebnikov
Da oskrba s pitno vodo ne bi postala del kravjih kupčij in žrtev dogovorov, kot so tudi aktualna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP) ter med EU in Kanado (CETA), ali pogajanja o mednarodni trgovini s storitvami (TISA), se je za vpis pravice do vode v slovensko ustavo zavzel tudi Šoltes. »Vodo kot temeljno dobrino je treba zaščititi pred apetiti kapitala, sicer bo ta postala predmet trgovanja in delitve plena. Samo zaveze in resolucije ne pomenijo ničesar, če zaščita vode ni implementirana v ustavo in zakonodajo držav in če voda ne postane pravno varovana dobrina,« je pojasnil.
Takšno spremembo slovenske ustave je sicer že pred dvema letoma z vložitvijo predloga v parlamentarno proceduro poskusila doseči skupina poslancev iz strank PS, SD, DL in DeSUS s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu, a so njihovo namero ustavile predčasne volitve. Parlamentarna ustavna komisija v novi sestavi pa je najprej zahtevala zdaj vendarle spisano že omenjeno mnenje pravnih strokovnjakov.
Če bodo državnozborski poslanci tokrat postopek speljali do konca in po pričakovanjih zbrali dvotretjinsko večino za dopolnitev ustave, koncesije za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ne bo vračal le Heineken. Po podatkih v informacijski bazi okoljskega ministrstva te storitve v Sloveniji opravlja še pet drugih zasebnih podjetij. Komunalno podjetje Kamnik v večinski lasti zaposlenih s pitno vodo oskrbuje Kamničane, trgovsko in turistično podjetje Sim (v lasti treh posameznikov) prebivalce Radencev, Vodokomunalni sistemi v lasti Marka Belaja delujejo v Velikih Laščah, Loška komunala, ki jo obvladujeta družini Kepic in Žumer, pa v Škofji Loki. Med izvajalci javne službe je tudi proizvajalka pijač Dana, ki pa je vodooskrbo v občini Trebnje morala prepustiti trebanjski komunali in trenutno storitev vodooskrbe ne izvaja v nobeni občini. Še tri vodooskrbna podjetja – Kostak, Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer in Komunalno podjetje Ormož – zaznamuje močno mešano občinsko-zasebno lastništvo, preostalih 86 od skupno 95 podjetij, ki po pojasnilih ministrstva oskrbujejo prebivalstvo s pitno vodo, pa je javnih in jih obvladujejo občine.
