Po naši včerajšnji objavi, da je slovenska policija s pomočjo nekaterih prevajalcev na sporen način zavračala begunce in jih vračala na Hrvaško, policija naše navedbe zanika. »Gre za splošne očitke v primerih, ki niso konkretno opredeljeni,« so zapisali v odgovoru Dnevniku in Slovenski tiskovni agenciji. Policija pravi, da ocenjuje, »da je bilo v vsakem primeru oziroma postopku dovolj možnosti, da bi se morebitni nesporazumi rešili na kraju samem«, zato vse očitke zavračajo. Tudi v slovenskem predstavništvu Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) so javno zanikali naše pisanje, da je nadzor UNHCR nad postopki na meji pomanjkljiv, saj policija UNHCR odreka nadzorno funkcijo. Včeraj so iz slovenske pisarne UNHCR sporočili, da težav v obmejnih postopkih niso zaznali, da pa so zabeležili nesporazume, do katerih lahko pride ob utrujenosti tako beguncev kot policistov.
Policisti ne smejo zavajati
Na podlagi pogovorov z begunci, ki so bili na slovenski meji zavrnjeni, ter z nevladnimi organizacijami v Sloveniji in na Hrvaškem, smo pisali o zavajajočih vprašanjih, ki jih beguncem zastavlja policija s pomočjo prevajalcev, pomanjkljivem informiranju beguncev o njihovem pravnem položaju in pravnih možnostih, ki jih imajo, ter ignoriranju prošenj za azil. Begunska družina iz Afganistana, s katero smo govorili minuli petek v Zagrebu, nam je povedala, da jim je bil vstop v Slovenijo v Dobovi februarja prepovedan, čeprav so navedli, da bežijo pred vojno in da bodo za azil zaprosili v Nemčiji. Prevajalka jih je namreč s »spretnim« vprašanjem navedla na to, da so povedali, da imajo v Nemčiji tudi sorodnike, kar pa je policija izkoristila za interpretacijo, da potujejo k družini, in ne, da iščejo zaščito. Ločili so jih v poseben prostor in ko so spraševali, kaj se dogaja, jim nihče ni hotel odgovoriti.
Policija je, nasprotno, pojasnila, da je v Slovenijo letos vstopilo 99.187 migrantov, zavrnjenih pa je bilo manj kot deset odstotkov – 898. »To so bili bodisi tujci, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, bodisi osebe, ki niso izrazile namere zaprositi za azil v Sloveniji, bodisi osebe, pri katerih se na podlagi individualne obravnave ne dovoli vstop iz humanitarnih razlogov, predvidenih v zakoniku o schengenskih mejah,« je sporočila policija. Tudi na UNHCR smo že pred štirinajstimi dnevi naslovili osem podrobnih vprašanj v zvezi z njihovo vlogo na meji. Odgovore še čakamo.
Nevladne organizacije, ki zagovarjajo pravice beguncev, vztrajajo, da so se kršitve dogajale, tudi zato, ker je bil nadzor pomanjkljiv. »Policijsko zaslišanje mora biti takšno, da ljudi ne zavaja,« opozarja strokovnjakinja za azilno pravo Neža Kogovšek Šalamon. »Od migrantov mora policija dobiti prave informacije in jih ne sme spraviti v past. Zakaj so pravice nekoga, ki ima v Nemčiji sorodnike, drugačne od pravic nekoga, ki sorodnikov v Nemčiji nima?« se sprašuje Kogovšek-Šalamonova. Dostop do ozemlja, ki je povezan s pravico prositi za azil, je ena najvišje varovanih pravic v mednarodnem pravu in po mnenju nevladnih organizacij slovenska policija pri tem ne bi smela ravnati arbitrarno.
Vračanje iz Avstrije v Slovenijo že na sodišču
Poudariti pa je treba, da gre za pretekle kršitve, saj je bil v vmesnem času balkanski begunski koridor ukinjen. Zdaj se dogajanje seli na zeleno mejo, kjer po naših informacijah že narašča število prehodov. Nevladne organizacije zato pričakujejo, da bodo morale ponovno – kot pred petnajstimi leti – vzpostaviti sodelovanje s policijo, da bo nadzor nad postopki na meji (in morebitno obravnavo prošenj za azil) učinkovit.
V podobnem avstrijskem primeru je graški odvetnik Ronald Frühwirth v imenu treh beguncev iz Sirije že vložil tožbe zaradi arbitrarne zavrnitve vstopa na teritorij Avstrije in možnosti zaprositi za azil. Avstrijska policija jih je brez obrazložitve vrnila v Slovenijo. »Preverjanje razlogov za to, da so prosilci za azil zapustili svojo izvorno državo, mora še vedno temeljiti na zakonski osnovi,« je Frühwirth opozoril v opisu zadeve na svoji strani na facebooku. Tudi naši sogovorniki, pravniki v Sloveniji, so omenili, da bi bilo mogoče katero od domnevnih kršitev v Dobovi »preveriti« s postopkom na upravnem sodišču.
