Shod v podporo beguncem, ki se ga je v središču Kranja pri Prešernovem spomeniku v soboto udeležilo okoli 400 ljudi, ni imel organizatorja. Pobudo zanj je po spletu dala Protirasistična fronta brez meja. Kot je poudaril govornik Blaž Jelenc, je bil to poskus prikazati Kranj kot odprto mesto, čeprav so minuli dogodki vrgli težko senco na kraj, kjer vsi poudarjajo Prešernovo izročilo in kulturo. Med udeleženci ni bilo veliko predstavnikov kranjske politike, kulture in gospodarstva. Kulturnica Petra Puhar Kejžar je zato opozorila, da so miroljubni in strpni ljudje navadno premalo glasni, kar je seveda škoda in jih tako »druga stran« velikokrat prevpije.
Kranj je sicer v zadnjem času z zavrnitvijo begunskih otrok razburil tudi slovensko javnost. Prav zato se je shoda udeležila tudi direktorica kranjskega dijaškega doma Judita Nahtigal, ki je tako z odgovornim dejanjem pokazala, da je nove generacije treba vzgajati v pripravljenosti na sožitje in solidarnost, ki sta sicer prisotni vrednoti v nekaj projektih in ravnanjih kranjskih ustanov. Zato bo današnja okrogla miza v mestni knjižnici opozorila prav na pozitivna dogajanja, ki so očitno res prevečkrat skrita in premalo izpostavljena. Kranj bo sicer ob pasivnosti tako imenovanih elit le stežka zbrisal pečat ksenofobičnega okolja in tudi dogajanje na politični sceni z ravnanjem župana Trilarja gorenjski prestolnici ne prinaša tako želene pozitivne vloge tretjega mesta v državi.
Shod v Kranju je bil torej uspešen poskus ustvarjanja drugačne podobe o mestu in ljudeh, ki so od nekdaj poudarjali svojo naklonjenost kulturi in Prešernovemu izročilu, a v vsakdanjem dogajanju žal z ravnanjem pokazali manj lepo podobo Kranja. Poudariti je treba, da je enourni shod minil povsem mirno, čeprav uradno ni bil ne prijavljen ne organiziran po veljavni zakonodaji.
