Nedeljske demonstracije v več kot 400 brazilskih mestih so bile nadaljevanje protivladnega gibanja, ki je vzplamtelo že lani in so ga podžigale obtožbe o korupcijski dejavnosti sedanje predsednice Dilme Rousseff in njenega predhodnika iz še vedno vladajoče Delavske stranke Luiza Inacia Lule da Silve. V največji južnoameriški državi se je od amazonske džungle do Sao Paula in prestolnice Brasilie zbralo na stotisoče protestnikov, ki so zahtevali odstop predsednice oziroma okrepili pritisk na poslance nacionalnega parlamenta, da podprejo postopek za njen odpoklic in sodno preiskavo. Njihova jeza je predvsem spodbujena z gospodarsko recesijo, ki je najhujša v zadnjih 25 letih, odgovornost zanjo pa pripisujejo vladajoči stranki in predsednici, ki so jo v drugič izvolili pred dvema letoma.
Levica izgublja podporo
Rousseffova, ki očitana ji korupcijska dejanja zanika in vztraja, da ne bo odstopila, je naslednja v verigi levičarskih južnoameriških voditeljev, ki se po desetletju vzpona s socialnimi programi zaradi gospodarskih težav sooča z upadanjem javne podpore in hkratno prevetritvijo njihovega delovanja. Nedeljskim demonstracijam je olja na ogenj dolila tudi zahteva tožilstva v Sao Paulu, da zaradi domnevnega pranja denarja priprejo bivšega predsednika in mentorja Rousseffove Lulo da Silvo, o čemer se tamkajšnje sodišče še odloča.
Tožilstvo je postopek zoper Lulo da Silvo sprožilo, ker naj bi ta skrival lastništvo luksuznega stanovanja v letovišču Guaruja. Tega naj bi dobil kot podkupnino od družbe OAS, vpletene v obsežno korupcijsko shemo z omenjenim Petrobasom, v kateri naj bi sodelovali politiki iz več strank, tudi vladajoče Delavske stranke, Lula da Silva pa je doslej najvidnejši posameznik, ki se je ujel v mreže preiskovalcev.
Rousseffova je svojemu predhodniku nemudoma stopila v bran, a ji zato grozi izguba ključnega političnega zaveznika. Največja brazilska politična stranka Brazilsko demokratično gibanje (PMDB) je namreč sporočila, da se bo v roku 30 dni odločila, ali bo še delovala v zavezništvu s predsednico, saj se znotraj nje krepijo pozivi k izstopu iz koalicije levičarske voditeljice, ker se Rousseffova poleg z omenjeno gospodarsko recesijo in korupcijskim škandalom sooča še s preiskavami zaradi domnevnih volilnih kršitev in morebitno nezaupnico.
Kot že na preteklih protivladnih protestih so bili tudi tokrat v ospredju predstavniki brazilskega srednjega razreda. Revnejši sloj prebivalstva, ki je opora Delavski stranki, na njih ni sodeloval, opazno pa je, da zaradi rastoče inflacije in nezaposlenosti predsednica Rousseffova izgublja tudi njihovo zaupanje. Sami protestniki pa so veliko upanja namenili sodniku Sergiu Moru, ki vodi dve leti trajajočo preiskavo omrežja političnih povezav in podkupnin v državnem Petrobasu, zato so bili v mnogih mestih med protestnimi panoji opazni napisi »Mi smo Moro«.
