Politična kriza v Braziliji se nevarno zaostruje, potem ko je predsednik spodnjega doma parlamenta Eduardo Cunha na zahtevo opozicije in iz maščevalnosti sprožil ustavno tožbo proti levičarski predsednici Dilmi Rousseff. Politični proces za njeno odstavitev sovpada z objavo podatkov brazilskega inštituta za statistiko (IBGE), da bo nacionalno gospodarstvo letos nazadovalo za 4,5 odstotka. Za latinskoameriško velesilo imata lahko politična in ekonomska kriza nepredvidljive posledice.
Opozicija potrebuje dvakrat dve tretjini
Cunha je minulo sredo sporočil, da sprejema eno od 28 zahtev, ki jih je v parlamentu v tekočem letu vložila opozicija. Pod ustavno obtožbo proti Rousseffovi so podpisane štiri opozicijske stranke, ki ji očitajo hude kršitve zakonov pri prikazovanju proračunske bilance za leto 2014. Vlada naj bi domnevno zatajila 57 milijard realov (okoli 14 milijard evrov) dolga do javnih bank, kar naj bi tudi po mnenju računskega sodišča predstavljalo »hujšo kršitev zakonodaje«.
Ustavna obtožba je v Braziliji zapleten in dolgotrajen politični proces, ki bo za več mesecev paraliziral delo vlade. V prvem koraku mora biti sestavljena 65-članska posebna komisija, v kateri bodo zastopani poslanci vseh parlamentarnih strank. Sledilo bo deset zasedanj, na katerih bodo imeli predstavniki vlade možnost komisiji prestaviti obrambo, ter nadaljnjih pet zasedanj za presojo argumentov obtožnice. Če bo komisija argumente za obtožbo sprejela, mora njen sklep obravnavati še parlament, za začetek političnega procesa pa morata glasovati dve tretjini, to je 342 od 513 poslancev. Za ustavitev nadaljnjega postopka v tej fazi Rousseffova potrebuje torej nekaj več kot tretjino poslanskih glasov. Po oceni analitikov ima zadostno podporo, od 170 do 200 poslancev. Če pa je ne bi dobila, bi sledil takojšen suspenz in 180 dni za razpravo v parlamentu s končnim glasovanjem. Če bi spodnji dom glasoval za njeno odstavitev, mora biti njihova odločitev potrjena z dvotretjinsko večino še v 81-sedežnem senatu, torej s 54 glasovi.
Obtožbo podprl obtoženi
V očeh brazilskih analitikov je Eduardo Cuhna zahtevo opozicije sprejel iz maščevalnosti do predsednice. Je član Stranke brazilskega demokratičnega gibanja (PMDB), glavne zaveznice vlade, v kateri sodeluje s sedmimi ministri in podpredsednikom države. PMDB se ideološko ne opredeljuje, interesno pa glede na potrebe vodstva stranke. Cuhna je znan kot konservativen in brezobziren politik ter nekakšen guru na čelu evangeličanske skupine 52 poslancev. V začetku tega leta se je njegovo ime znašlo na seznamu petdesetih visokih politikov, obtoženih prejemanja podkupnine v lani razkriti obsežni korupcijski shemi državnega naftnega giganta Petrobras. Pred preiskovalno komisijo marca letos je zanikal, da bi imel odprte račune v tujini, a so preiskovalci pozneje izsledili okoli pet milijonov dolarjev na njegovih računih v švicarskih bankah. Zdaj njegov primer obravnava 20-članska parlamentarna komisija za etiko; vsi trije predstavniki vladne stranke v tej komisiji pa so sporočili, da bodo podprli zahteve za njegovo razrešitev z mesta predsednika parlamenta in poslanca, kar pomeni, da bo moral pred sodiščem odgovarjati na obtožnice zaradi pranja denarja, davčne utaje in prejemanja podkupnine. Njihovo sporočilo je prišlo pol ure pred Cuhnovo odločitvijo v zvezi z ustavno obtožnico predsednice.
Rousseffova je ob tem izrazila prepričanje, da je vsebina obtožnice proti njej »nekonsistentna«, pozvala je k umirjanju strasti in k zaupanju v institucije ter ostro okrcala ravnanje predsednika parlamenta. Nekaterim vladnim predstavnikov pa se zdi dobro, da je do tega prišlo, saj je Cuhna s svojo grožnjo vseskozi izsiljeval vlado in oviral vladne ukrepe za reševanje gospodarske krize. Za vsem tem stojijo desnosredinska opozicija, med njimi Brazilska socialdemokratska stranka (PSDB) pod vodstvom poraženca lanskoletnih predsedniških volitev Aecia Nevesa, ter domači in tuji kapital, ki bi se radi čim prej znebili leve protekcionistično in socialno usmerjene vlade.
