Egiptovski parlament pripravlja zakon, ki bo prepovedal nošenje nikaba na javnih površinah in v državnih institucijah. Gre za značilno pokrivalo, ki prekriva lase in obraz, ne pa tudi oči, ki ga ponekod nosijo muslimanke.
Egiptovske oblasti očitno vse bolj skrbi povečan trend nošenja nikaba in vse kaže, da bo vlada predsednika Al Sisija, ki je na položaj prišel leta 2013, posegla po represivnih ukrepih. Spomnimo, Al Sisi je kot poveljnik egiptovske vojske izvedel vojaški udar in odstavil demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Mursija iz vrst islamistične Muslimanske bratovščine. Al Sisi je bil leta 2014 sicer izvoljen na položaj predsednika s 93-odstotno podporo, a je volitve bojkotirala velika večina nasprotnikov, zaradi česar je imel le enega protikandidata.
Nikab povezan z vzponom salafizma
Veliko prahu v zvezi s prepovedjo nošenja nikaba je leta 2009 dvignila tudi odločitev univerze Al Azhar, sicer vodilne svetovne šole sunitskega islama. Univerza je prepoved uvedla v razredih in študentskih domovih, kjer so izključno ženske, prepoved pa je vključevala vse z univerzo povezane izobraževalne ustanove.
Tudi sicer je bil nikab v Egiptu v zadnjem stoletju večkrat predmet kontroverzonosti. Njegov vzpon v drugi polovici 20. stoletja pa mnogi povezujejo s širjenjem vpliva zalivskih držav in izredno konservativne veje sunitskega islama – salafizma. Sekularni predsedniki Egipta so o nošenju nikaba pogosto govorili slabšalno. Predsednik Anwar Sadat (1970–1981), ki so ga v atentatu ubili prav islamisti, je nikab slavno poimenoval za »šotor«.
Naser v slogu stand up komikov izzval Muslimansko bratovščino
Kako daleč je prišel trend nošenja nikaba v državi, ki je sicer na slabem glasu tudi po podatku Unicefa, da je kar 91 odstotkov vseh žensk, starih med 15 in 49 let, obrezanih, razkriva posnetek govora Sadatovega predhodnika Gamala Abdela Naserja, ki je vladal med letoma 1956 in 1970. V svojem govoru se norčuje iz Muslimanske bratovščine in njihove želje, da bi uzakonili nošenje hidžaba oziroma pokrivanje las in prsi za ženske v javnosti.
Naser je takratnemu vodji Muslimanske bratovščine povedal, da česa takšnega ne misli storiti, in ga pozval, naj sam poskusi prepričati 10 milijonov žensk, da si prekrijejo lase. 46 let po Naserjevi smrti pa egiptovska vlada pripravlja celo zakon, ki bi prepovedal uspešno prepričevanje žensk v nošenje še bolj ekstremne oblike pokrivala, od tistega, ki mu je Naser takrat očital, da ga noče nositi niti hči vodje Muslimanske bratovščine.
