Rešujejo se usodna vprašanja. Je burka oblačilo ali zgolj modni dodatek? Če je oblačilo, kaj jo lahko nadomesti? Ne moremo pričakovati, da bodo afganistanske ženske in dekleta hodile po Sloveniji v spodnjem perilu in z razpuščenimi lasmi. Kaj bi lahko hkrati zadovoljilo visoke oblačilne standarde konservativnih krogov v afganistanski družbi in značilno slovensko pripadnost Zari in H & M?
Še posebno vznemirljivo je, ker z burko na seznam prepovedanih oblačil prihaja nekaj, česar v Sloveniji še nikoli nismo videli. Kdor je v Sloveniji videl žensko v burki, je sanjal. Tudi v Kabulu, Heratu in Mazar-e Šarifu ni tako pogosta, kot bi si mislili, in jo ženske množično nosijo predvsem v paštunskih predelih na jugu države in tam, kjer na oblast pridejo talibani, ki jo vsilijo z batinami.
Ta specifična ženska moda nekaterih ruralnih predelov Afganistana v modri, beli in rjavi barvi je zelo zanimiva, vendar v Sloveniji do sedaj prisotnost prav tega privlačnega oblačila ni bila registrirana. Ženske, ki bi v afganistanski burki hodila po Sloveniji, še nismo videli. Pozimi je bilo v prestolnici opaziti nekaj Slovencev v značilnih izvezenih afganistanskih usnjenih plaščih iz ovčje kože, tu pa tam se vidi Slovenca, ki nosi ohlapne afganistanske hlače. Burka? Žal mi je. Tega še ni bilo. Tudi med več kot 250.000 begunci, ki so skozi Slovenijo šli v Evropo, ni bilo nobene burke. Prepovedujemo nekaj, česar ni.
Nikab, arabsko oblačilo, ki pokrije ves obraz, naj bi nosile štiri Slovenke. Tako mi zagotavlja dobro informirani pripadnik islamske skupnosti, ki pa jih še ni videl. Javnost lahko to značilno pokrivalo obraza, ki je v modi v najbolj konservativnih arabskih državah, vidi v Sloveniji v bližini termalnih hotelov in nakupovalnih središč. Turistke iz zalivskih držav, ki s svojimi družinami hodijo v terme, na sprehodih hodijo pokrite, kot to zahtevajo navade v njihovih državah. Avtor teh vrstic je do sedaj v Ljubljani srečal dve, ki sta iz Name šli proti Grand hotelu Union, in tri v nakupovalnem središču BTC. Prepoved nikaba bo nekoliko prizadela termalni turizem, druge velike škode pa ne bo. Med begunci, ki so šli skozi Slovenijo v zadnjih treh mesecih, budno oko tudi nikaba ni opazilo. Z varnostjo smo na istem.
Ni lepo, če ksenofobijo zakrinkamo z varnostnimi argumenti. Teroristka, ki hoče v Ljubljani skrivaj in neopaženo vreči v zrak parlament in naše demokratične vrednote, bo oblekla najbolj vpadljivo burko, ki je v tej državi ni videl še nihče, da bo imela težave že na letališču. A ne? Ne bo prišla v kavbojkah, sončnih očalih in visokih petkah z dinamitom v torbici Jimmyja Chooja.
Prepoved versko predpisanih oblačil je znamenje površinskega verskega čiščenja družbe. Eden od mnogih izrazov polemike med verniki, čigav bog je večji.
Bagdadski kalif je naklonjen takšnemu razvoju politične razprave v Sloveniji. Pri njem so nepokrite ženske politično gole. Ko je zavzel Mosul, Rako in Palmiro, kjer pred njegovim prihodom ženskam ni padlo na pamet, da bi nosile kaj drugega kot kavbojke in krila, je najprej mesta polepil z velikimi modnimi plakati.
»Pravila zakonsko predpisanih oblačil« je pisalo poleg fotografije v modro vrečo oblečene ženske. Vsaj z dvema tretjinama pravil bi se strinjali tudi člani škofovske konference, ker bolj ali manj ustrezajo pravilom, ki jih pred cerkvami izobesijo, ko pridejo turisti.
Obleka ne sme biti prozorna ali pretesna, pokriti mora celotno telo, ne sme vzbujati pozornosti, ne sme biti podobna temu, kar nosijo ljudje druge vere, ne sme biti preveč pisana in odišavljena. Kalif je popolnoma sinhroniziran s kulturno željo slovenske politike, »da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija ter da se ne spreminjajo«. Lepo je, če je svet urejen in ženske ne smejo hoditi okoli kot nepospravljene postelje.
Ampak zakaj se oboji spravljajo samo na ženske? Ženske so običajno urejene z nepokritimi glavami in prijetnega videza. Vsa agresija pa gre na njih. A moški ne veljajo nič v tej zgodbi in so spet odrinjeni na stran? Jaz lahko oblečem galabejo, ki sem jo kupil v ulici Izdelovalcev šotorov v Kairu, si dam bele nogavice pod rjave sandale in grem kot Saidi v trgovino, brez prijetnega občutka, da mi zakon o varstvu javnega reda to prepoveduje? To ni pravično. Moški hodijo okrog v vseh mogočih cunjah. Ti oranžno oblečeni bonzoti, ki po tržnici tulijo hare krišna, so pa v redu, ali kaj? Poleti je v središču Ljubljane pil kavo en Sikh v vijoličastem turbanu, pa se nihče ni obregnil ob njega. To ni evropsko obnašanje. Direktive evropske komisije zahtevajo enakopravno zastopanost žensk in moških v javnem življenju. Če še moškim ne prepovemo česa zares radikalnega, bo Slovenija izpadla barbarska država.
Sklicevanje na Francijo morda ni modro. Francoska revolucija je prinesla idejo, da je cerkev ločena od države zato, da so vsi državljani lahko enakopravni. Oni so deset let o tem diskutirali, ker je po francoski revoluciji v javnih šolah in drugih javnih institucijah prepovedano ločevati ljudi po verski pripadnosti. Vsi verski simboli s križi na prvem mestu so v javnih institucijah prepovedani. Tudi francoska ideja zapiranja verskih objektov, kjer širijo netolerantnost in radikalne ideje, je nevarna. Pred referendumom o družinskem zakoniku bi bilo treba zapreti vsaj 200 slovenskih cerkva. Če idejo sprejmemo, bomo uničili slovensko tradicijo in navade.
