Lani so na kickstarterju in indiegogu, platformah za množično financiranje najrazličnejših projektov, zagonska sredstva iskali 103 slovenski projekti, uspešnih je bila četrtina, kaže analiza, ki jo je opravil poznavalec množičnega financiranja Žiga Berce. Število kampanj se je v primerjavi z letom prej podvojilo, njihovo število pa bo tudi v prihodnje zagotovo raslo, ocenjuje sogovornik.
Na vprašanje, ali zaradi tega potencialni podporniki dajemo novim kampanjam manj pozornosti, pa Berce odgovarja, da več ko je produktov, večjo izbiro imajo potencialni podporniki, tako da na koncu, podobno kot na realnem trgu, uspejo najboljši izdelki, medtem ko se bodo vsi ostali izgubili v poplavi kampanj.
»Morda smo res bolj bombardirani s kampanjami množičnega financiranja, ampak na drugi strani je dobro, da si ljudje upajo iti v to in poskusiti uspeti. Jim je pa težje, kot je bilo tistim pred leti. Lani je bilo kar precej dobrih kampanj, ki so se vseeno izgubile v množici, verjetno prav zaradi vse večjega števila začetih kampanj. Tako da se bodo morali avtorji projektov že letos in vsa prihodnja leta bolj osredotočiti na plačljivi marketing, kar morda nekoliko izgubi osnovni koncept množičnega financiranja, ko je lahko nekdo z dobro idejo speljal sam svoj hobi projekt do podjetja,« o tem, da uspeh na kickstarterju ne bo več poceni, pravi Berce in dodaja, da bo težje predvsem posameznikom.
Kickstarter kot sinonim za množično financiranje
Pričakovati je, da se bo naredila ločnica med projekti, za katere bodo avtorji zbirali do 10.000 dolarjev, in tistimi, ki bodo zbirali več; slednji bodo namreč za marketinške aktivnosti primorani odšteti več kapitala, sploh za tiste, ki bodo želeli osvojiti tuje trge. »Ameriški trg je že tako nasičen s projekti množičnega financiranja – dnevno je na kickstarterju objavljenih 150 novih projektov – da se projekti enostavno izgubijo v množici, mediji in blogerji pa so z njimi tako bombardirani, da jih enostavno ignorirajo. Na drugi strani pa je bil včasih kickstarter zgodba zase, saj je bila zgodba že to, da si šel na kickstarter, zato nisi potreboval tako dobre zgodbe o samem izdelku, da si pritegnil pozornost medijev. Zdaj pa se je vse obrnilo, saj mora biti produkt toliko boljši in tudi bolj promoviran, bodisi s plačljivimi oglasi ali agencijami, ki znajo delati s tujimi mediji, do katerih avtorji projekta nimajo dostopa,« pojasnjuje Berce.
O očitkih kickstarterju, da je postal tržnica najrazličnejših projektov, ki ne gredo več skozi sito kakovosti, Žiga Berce pravi, da to ne drži povsem, saj gredo skozi ocenjevanje vsaj tehnološki projekti, pri katerih so pozorni predvsem na njihovo možnost realizacije. V preteklem obdobju namreč niso bili redkost projekti, ki jih je bilo nemogoče izvesti, a so zveneli tako dobro, da so jim podporniki vseeno namenjali svoj denar.
»S tem kickstarter zagotovo želi obdržati svoj ugled,« meni Berce, a obenem kot dobro platformo za množično financiranje ocenjuje tudi indiegogo, kjer Slovenci na prvi pogled niso dosegli preboja, čeprav statistika kaže, da je lani na tej platformi uspelo sredstva zbrati več projektom kot na kickstarterju.
Adrifund predvsem za »slovenske« projekte
»Indiegogo ima zelo malo pravil, projekte pa lahko tam objavi vsak, ki ima ustvarjen spletni račun. S tem želijo biti dostopni vsakomur, zaradi česar je tudi več kampanj neuspešnih, saj so te lahko zelo slabo pripravljene,« pravi Berce, a dodaja, da se tudi ti trendi, vsaj med slovenskimi avtorji, spreminjajo. Ampak še vedno bo veliko takih, ki bodo na indiegogu samo poskusili, ker si kickstarterja, dokler ne bo odprt v Sloveniji, ne bodo privoščili. Ko za kickstarter ne bodo več potrebni posredniki v ZDA, pa bodo vsi hoteli kampanje objavljati le na kickstarterju, zaradi česar se bo odstotek uspešnih kampanj še zmanjšal, pričakuje sogovornik.
Na vprašanje, zakaj avtorji projektov ne vidijo prednosti platforme indiegogo v njeni fleksibilnosti, pa odgovarja, da je kickstarter postal sinonim za množično financiranje in je prva izbira podjetnikov tudi zato, ker bodo lažje prepričali nekoga, naj donira na kickstarterju, kot če bi ljudem razlagali o indiegogu ali celo manjših platformah, kot je gogetfunding. »Kickstarter vsi poznajo, zato daje tudi nosilcem kampanje večjo kredibilnost,« pravi Berce.
Kakšna usoda se v tej luči torej obeta slovenskemu kickstarterju, adrifundu? »Super je, da so se tega lotili, kako uspešna bo platforma, pa je odvisno od ekipe. Trg je sicer relativno majhen, saj je pri dveh milijonih ljudi vprašanje, koliko je takšnih, ki so pripravljeni sodelovati na platformi kot podjetniki ali kot podporniki, ampak najbrž so naredili raziskavo, ali se to splača. Platforma je denimo vseeno dobrodošla za tiste, ki računajo samo na slovenske podpornike, saj bodo lahko prišli do izraza, kar jim na kickstarterju ne bi uspelo. Še največji izziv ekipe, ki vodi adrifund, vidim v tem, da si bodo morali zgraditi prepoznavnost in kredibilnost tako pri ljudeh, ki bodo objavili projekte, kot pri potencialnih podpornikih,« meni Žiga Berce.
