V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so se, očitno naveličani reformne počasnosti v Sloveniji, odločili spremeniti svojo taktiko opozarjanja na strukturne težave. Pripravili so košarico ukrepov skupaj z ocenami njihovih učinkov, ki bi v državi odpravili ključne ovire za hitrejšo gospodarsko rast in dolgoročno stabilnost javnih financ.
»V Sloveniji se nam nekatere težave vlečejo že 20 ali celo več let, in to na več področjih. Zato smo identificirali več ukrepov, ki bi delovali pozitivno ne glede na to, katero kombinacijo bi uveljavili. Pri tem je najbolj pozitivno to, da bi posamezni ukrep hkrati pozitivno prispeval k več področjem,« razloge za spremembo taktike Umarja pri opozarjanju na strukturne težave pojasnjuje direktor Boštjan Vasle. Da je dinamika sprejemanja strukturnih reform prepočasna, se strinja tudi ekonomist Mojmir Mrak.
Predlog ukrepov posega na več področij
»Glavni problem je, da ne uspemo znižati strukturnega primanjkljaja, na kar nas opozarja tudi evroskupina. Kar je ključno pri ukrepih, ki smo jih izbrali in ocenili njihove učinke, je, da dolgoročno vsi dajejo pozitivne rezultate, tudi če so v prvem letu na nekaterih področjih negativni učinki,« na nujnost dolgoročnega gledanja na strukturne reforme opozarja Aleš Delakorda.
Številni možni ukrepi, ki so jih ocenili v Umarju, posegajo v konkurenčnost, trg dela in javne finance. »Ker smo majhno in odprto gospodarstvo, je naš prvi izziv nizka produktivnost. Za Nemčijo po produktivnosti zaostajamo kar za polovico. Drugi ključni izziv je slabšanje demografije, tretji pa javne finance,« ključna področja, na katerih bi Slovenija morala ukrepati, izpostavlja Vasle.
V Umarju na primer opozarjajo, da neučinkovito porabljamo sredstva za raziskave in razvoj. Da bi po učinkovitosti teh naložb dohiteli po razvoju primerljive države, bi morali glede na raven izdatkov za raziskave in razvoj v BDP število patentov povečati za kar četrtino. Delakorda pojasnjuje, da za to niso pomembna samo sredstva, ampak tudi ostali resursi podjetij. Na primer struktura zaposlenih in oprema podjetij. »Prav tu se pokaže, da ukrepov, ki smo jih analizirali, ne moremo ločevati enega od drugega,« pravi Delakorda.
Trenutno je aktualno vprašanje znižanja davčnega primeža na zaposlene z višjimi plačami. V Umarju so opravili simulacije znižanja davčnega primeža za tiste, ki zaslužijo 167 odstotkov povprečne plače. Ugotovili so, da bi bili učinki na BDP in zaposlenost precej skromni, a pozitivni že prvo leto, kar za preostale ukrepe ne velja. Vprašanje, ki se takoj postavi, je, ali torej aktualni predlogi delodajalcev o znižanju davčnega primeža na višje plače pravzaprav ne bodo prinesli želenih učinkov. Delakorda pojasnjuje, da bodo v praksi učinki zagotovo večji, saj so bili pri simulacijah močno omejeni s podatki in tako plač nad omenjeno ravnjo niso mogli zajeti.
Nepopularno podaljševanje delovne dobe
Poleg tega so učinki relativno skromni, saj nas tepe skromni delež visoko izobraženih med zaposlenimi. Vprašanje seveda je, ali je problem na strani podjetij, ki takšnih delovnih mest preprosto ne ustvarjajo, ali pa imamo težave s primerno izobraženostjo. Resnica je verjetno nekje vmes, pravi Vasle: »Ankete kažejo, da slovenski delodajalci niso zadovoljni z izobrazbo ljudi. Težave imamo tako zaradi razkoraka med izobrazbenimi profili, ki jih podjetja iščejo, in tistimi, ki jih izobraževalni sistem proizvaja, kot zaradi nezadovoljive ravni znanja.«
Eden ključnih strukturnih problemov, ki nam grozi že vrsto let in zaradi neukrepanja postaja vse hujši, je demografija in z njim povezana nevzdržnost pokojninskega sistema. Problem nastaja zaradi več razlogov. »V Sloveniji imamo zelo kratko obdobje zaposlenosti, in sicer zato, ker se dolgo izobražujemo in na trg dela pozno vstopamo, na drugi strani se prezgodaj upokojujemo. Primerjave z EU nas po zaposlenosti starejših od 55 let postavljajo na sam rep. Podaljšanje delovne dobe je zato nujno, še posebej, ker se demografska slika močno slabša,« opozarja Vasle. Med ukrepi, ki jih je Umar analiziral, je tako tudi povišanje pokojninske dobe, kar bo zagotovo povzročilo odpor sindikatov.
