Na železnici so zastoji že od lanskega oktobra in zaradi tega del blaga v Luko sploh ni prišel. Res smo v letu 2015 dosegli izjemne rezultate in smo premaknili določene mejnike. Pretovor smo v enem letu povečali za 1,8 milijona ton. Slišimo, da bi morali biti zadovoljni, da smo toliko pretovorili, ampak zame to ni pojasnilo. Sprašujem se, koliko tovora zaradi teh zastojev na železnici nismo pretovorili in ga dostavili končnim kupcem oziroma koliko tovora so stranke preusmerile drugam. Zato je drugi tir nujno potreben.
Mercedes je preusmeril eno svojo pošiljko. Koliko tovora pa se je preusmerilo sicer?Težko govorimo o konkretnih številkah ali odstotkih, ker vemo samo za tiste preusmeritve, o katerih so nas stranke obvestile. Preusmerjeni so bili recimo celuloza, papir, kontejnerji, avtomobili…
V državnem zboru ste dejali, da se zastoje na železnicah prikriva, namesto da bi se o njih odkrito govorilo. Kaj konkretno ste imeli v mislih?Ko smo konec oktobra lani v Luki začeli zaznavati težave na železniškem omrežju, smo glede tega takoj obvestili odgovorne. Pričakovali smo, da bodo takoj začeli zadeve reševati. Pri tem smo jim ponudili tudi pomoč. Žal se ni zgodilo nič, dokler se niso sredi januarja stvari nakopičile do te mere, da so stranke začele preusmerjati tovor. Pa še takrat niso hoteli javno priznati, da težave so, in pojasniti, kdaj in kako se jih bo začelo reševati. V logistiki pa je pravočasna informacija ključnega pomena, saj smo strankam dolžni dati korektne informacije, da se lahko prilagodijo.
Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je zanikal, da bi bili oni odgovorni, da je Mercedes takrat preusmeril del tovora.Morate vedeti, da je ta stranka dolgo razmišljala, preden se je odločila, da bo avtomobile pretovarjala preko Luke Koper. Pogajanja so bila dolga in naporna. Preučili so celotno situacijo, preverili kapaciteto Luke Koper in pretovor po železnici. Vedeli so, da imamo enotirno progo in hoteli so imeti zagotovilo, da je naša logistična pot sposobna pravočasno prepeljati tudi njihov del tovora. Zato smo jim pri pogajanjih morali dati tudi pisno zagotovilo Slovenskih železnic, da je po tem tiru možno prepeljati tudi dodatne količine njihovih mercedesov.
Se torej Mes spreneveda?Organizacija prevoza je bila sicer nato zaupana nemškemu logistu, ki je prevoz po Sloveniji zaupal avstrijskemu prevozniku, Slovenske železnice pa so kot člen v verigi vpete od tovorne postaje do Luke Koper. Ko so nas iz Mercedesa obvestili, da bodo tovor preusmerili, so izrecno povedali, da so nezadovoljni s celotnim servisom, tudi od tovorne postaje do Luke Koper. Kakorkoli, upravitelj infrastrukture po Sloveniji so SŽ-Infrastruktura, ki skrbi za celotno omrežje ter dodeljuje trase in določa vozne rede. Ali gre za sprenevedanje ali ne presodite sami.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič vam očita, da niste pripravljeni sofinancirati drugega tira. Nasprotujete tudi projektnemu podjetju, ki ga za gradnjo drugega tira načrtuje država.Če minister postavlja kontradiktorne trditve, se je težko kar koli pogovarjati ali dogovarjati. Minister po eni strani govori, naj sami zgradimo drugi tir, po drugi strani pa se sprašuje, ali smo sploh sposobni vlagati v pristaniško infrastrukturo. Včeraj bi torej morali graditi drugi tir, danes nismo sposobni zgraditi niti luške infrastrukture. Ne razumem. Projektno podjetje pa ni prava rešitev.
Zakaj ne?Gre za neke poskusne variante, ki jih ne poznajo nikjer na svetu. Tudi minister sam je dejal, da takih modelov še ne poznamo. Po našem mnenju gre za scenarije, ki vodijo v stare zgodbe, ki vodijo v pristaniško upravo, ki smo ji do zdaj ves čas nasprotovali, v holdinge in na koncu v privatizacijo Luke Koper, čeprav je trenuten model upravljanja pristanišča učinkovit in uspešen. Po njem se zdaj zgleduejejo tudi druga pristanišča.
Torej dvomite, da projektno podjetje vodi k izgradnji drugega tira?Ko smo pred letom in pol zahtevali, naj se čim prej na novo ovrednoti projekt gradnje drugega tira, so nas zavrnili, da je novo vrednotenje nesmiselno, ker da vrednost gotovo ne bo nižja, kvečjemu višja. Zdaj tečejo aktivnosti zbiranja ponudb, ki bi ta projekt vendarle na novo ovrednotile. Potem bo minilo vsaj še nekaj mesecev, da bomo koga izbrali, če sploh bomo. Zakaj tega nismo naredili že pred letom in pol? Prepričan sem, da se zavlačuje.
Minister Gašperšič torej ne razume ali noče razumeti, kar mu razlagate?Težko odgovorim na to vprašanje. Čudijo me nekatere njegove izjave, kjer bi moral poznati poslovanje Luke Koper in primerljivost sosednjih pristanišč. Večkrat pove, da Luka Koper organsko raste. Če pri tem vemo, da je kontejnerski pretovor zrasel za 17 odstotkov, in če vemo, da prvih dvajset največjih kontejnerskih terminalov v Evropi beleži padec za 2,6 odstotka, potem mi dejansko ni jasno, ali vemo, o čem se pogovarjamo, ali se samo sprenevedamo.
Ideja, da bi Dars gradil drugi tir, pri državi nima podpore.Za nas je sprejemljiva vsaka rešitev, sprašujemo pa se, zakaj v državi ne želimo ali nismo sposobni priti do prave rešitve. Če Dars ne more zgraditi drugega tira, potem naj država ustanovi drugo podjetje, ki bi to lahko izpeljalo. Povsod po svetu infrastrukturo gradi država.
Jasno je, da z državo niste usklajeni in da ste vsaj pri tem vprašanju na nasprotnih bregovih. Luka Koper pa je v večinski državni lasti. Kako sploh sodelujete?Dejstvo je, da država kot večinski lastnik pri svojem delovanju ne zagotavlja in ne izpolnjuje svojega poslanstva do Luke Koper. Pravočasno ne dobivamo niti soglasij in dovoljenj za stvari, ki so znotraj DPN. Potrebujemo nov vhod v Luko, dodatne površine za skladiščenje dejavnosti. Julija 2015 sem ministru osebno izročil vlogo za soglasje za pridobivanje dodatnih površin, pa ga še danes nimamo. Zato smo ponudbo za neki posel morali oddati z odložnim pogojem. To nikakor ne gre v kontekst, ko minister pravi, da mora Luka Koper rasti. Ne znam si več razložiti, zakaj tako ravnajo. Edini odgovor, ki se mi ponuja, je, da namenoma zavirajo razvoj podjetja.
Ali drži, da so vam že zažugali, da vas bodo zamenjali, če boste še naprej glasni in boste opozarjali na stvari?To, da me odstavljajo, ni nič novega. To so aktivnosti, ki tečejo že eno leto. Ampak jaz sem gospodarstvenik in kot tak sem na povabilo tudi prišel za predsednika uprave Luke Koper. Kot gospodarstvenik bom s tega mesta tudi odšel. Edino moje vodilo je, da se dela v korist Luke.
Slišati je, da se vam obeta izredna revizija. Obstajajo sumi, da so se dogajale nepravilnosti pri naročanju poslov, tudi pri naročanju in izbiri dvigal.Vem, da krožijo tudi anonimna pisma z zelo predvidljivimi vsebinami, s katerimi se želi diskreditirati poslovanje zaposlenih v Luki Koper, tako da smo pripravljeni na vse. Imamo pa čisto vest. Ko sem prišel v Luko kar nisem mogel verjeti, koliko ljudi je k meni prišlo s predlogom za sodelovanje. Šlo je za različna sponzorstva, študije, svetovanja, da bi denar samo odtekal iz Luke. Ključna sprememba je, da so zdaj dobrodošli le tisti, od katerih bo tudi Luka kaj imela.
Kakšen je sicer vaš odnos s SDH? Se z Markom Jazbecem poznata?Srečali smo se na sestanku, kjer smo predstavili poslovanje Luke Koper. Tudi slišala sva se nekajkrat. Odnosi so korektni. Od prej pa se ne poznava.
Kaj boste storili, če se država še naprej ne bo odzivala na vaša opozorila?Upam in verjamem, da bo država konstruktivno pristopila k reševanju težav. V nasprotnem primeru bomo imeli vse več težav in stranke bodo začele zapuščati našo logistično pot. Pri tem ne bo izgubila samo Luka, ampak vsi akterji v logistiki. Naše stranke imajo že danes alternative in če bodo videle, da na tej poti ne morejo rasti, bodo šle drugam.
Vaš predhodnik Gašpar Gašpar Mišič pravi, da so ga zamenjali, ker ni hotel delati po navodilih Alenke Žnidaršič Kranjc, ki je menda hotela namesto njega voditi Luko Koper. Žnidaršič-Kranjčeva je tudi vaša prva nadzornica. Jo vi ubogate?Kaj se je dogajalo Gašparju Mišiču, težko komentiram. Lahko pa povem, da je odnos predsednice in celotnega nadzornega sveta do naše uprave zelo korekten in profesionalen.
