Ne dogaja se prav pogosto, da nekdo občini podari svojo nepremičnino, ki povrhu vsega stoji v osrčju starega mestnega jedra. Zato je poteza Nikolaja Toussainta Levičnika, potomca znamenite novomeške rodbine Fichtenau, toliko pomembnejša. Občini je podaril hišo na Glavnem trgu 2, z njene lokacije pa se odpira pogled na celoten stari mestni trg. Ocenjena vrednost podarjene nepremičnine je 330.000 evrov. Po besedah kustodinje Dolenjskega muzeja Majde Pungerčar ima Fichtenauova hiša za Novo mesto izjemen zgodovinski pomen.
Občina bi imela celo hišo
Pravzaprav je Levičnik občini podaril polovico nepremičnine; občina je že lastnica dvajsetih odstotkov hiše, drugi prostori so v lasti drugih dveh lastnikov. »Naša želja je priti do lastništva še preostalih prostorov, jih obnoviti in v hišo vnesti primerne vsebine, ki bodo pomenile doprinos k oživljanju starega mestnega jedra,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni. Občina se je ob tem tudi zavezala, da bo skrbela za grobnico rodbine Fichtenau na pokopališču v Ločni.
»Ko je prišlo do vračanja nacionalizirane hiše na Glavnem trgu, so v njej še bivali stanovalci. Postopki so se dolgo vlekli, hiša se je medtem izpraznila. Porajale so se misli, kaj narediti z njo. Vse bolj sem bil prepričan o možnosti, o kateri govorimo danes,« je dejal Levičnik, ki sicer že od leta 1945 živi v Zagrebu. Ob tem je spomnil, da je podobna usoda doletela tudi njihov grad Struga skupaj s posestvom.
Stoletje poštne službe Fichtenauovih
Fichtenauova hiša je bila v skoraj takšnem obsegu, kot je danes, zgrajena sredi 18. stoletja, takrat je bila v lasti kostanjeviške opatije, je pojasnila Pungerčarjeva. Nato je zamenjala več lastnikov, vse do konca 18. stoletja, ko se je v Novo mesto priselil Janez Jurij pl. Fichtenau in kmalu tudi kupil hišo, ki je bila ena največjih v mestu. Hkrati je Fichtenau kupil tudi dovoljenje za opravljanje poštne službe, ki jo je družina opravljala vse do konca 19. stoletja, ko so pošto podržavili in se je preselila na današnji Novi trg. »Če ste želeli takrat opravljati poštno službo, ste morali biti precej premožni, kajti treba je bilo kupiti dovoljenje, imeti prostore za opravljanje pošte in tudi dovolj prostora za vzdrževanje poštnih voz ter več parov poštnih konj,« je še pojasnila Pungerčarjeva.
Družina je bila močno vpeta tudi v življenje v mestu. Tako je bil prvi novomeški župan med letoma 1811 in 1814 Jožef Fichtenau, v obdobju 1861 do 1869 pa je Novo mesto vodil Toussaint Ritter von Fichtenau. Člani družine so bili v 19. stoletju aktivni tudi v občinski upravi.
Edinstveni zgodovinski predmeti
Kakšen pomen ima zgodovina rodbine za mesto, so se njeni člani zavedali že zelo zgodaj. Tako so v preteklih letih več deset predmetov svojih prednikov predali Dolenjskemu muzeju, arhiv z gradu Struga pa Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Med izjemnimi predmeti Pungerčarjeva izpostavlja originalno uniformo poštnega mojstra iz prve polovice 19. stoletja, ki je edina ohranjena originalna uniforma v slovenskih muzejih sploh, pa veliko poštno tablo, ki je visela na hiši, ter servis za bovlo, ki ga je dobil v dar avstro-ogrski poveljnik na soški fronti, general Borojevič. Bovla je na Dolenjsko prišla prek enega od članov družine Levičnik, ki se je prav tako boril na soški fronti.
Z Levičnikovim »darilom« se je morda odprla tudi priložnost Dolenjskemu muzeju, ki že dolgo išče primerno lokacijo za postavitev razstave o zgodovini Novega mesta. »Naš cilj je, da bi bila poleg razstave tudi nekakšna povezava med preteklostjo in sedanjostjo. Morda pa je prav današnji dogodek ena stopnica bliže naši želji,« je idejo o oživitvi nepremičnine ponudila Pungerčarjeva.
