Ni realno primerjati Brnika z velikimi, mednarodnimi letališči po svetu. Bolj pošteno bi bilo narediti primerjavo z manjšimi, pa vendar dokaj frekventnimi letališči po svetu. Ko sva s soprogo obiskala malezijski otok Langkawi, sva bila oba presenečena nad tem, kako veliko in lepo urejeno letališče imajo. Na otokih živi manj kot 100.000 prebivalcev, po podatkih iz leta 2014 pa jih na leto obišče 3,6 milijona turistov. Langkawi je priljubljena turistična destinacija in temu primerno se obnašajo.
Ko pristanete na letališču Jožeta Pučnika, vas najprej prevzamejo čustva, saj se vračate domov. Letališče je tisti vhod, kjer prvič doživite domovino. Veselite se snidenja z družino, sorodniki in prijatelji. In konec koncev se veselite tudi pogleda na prelepe gore v ozadju. Potem se spomnite številnih veličastnih sprejemov naših športnih zmagovalcev. Od Tine Maze do skakalcev in nogometašev. Osebno sem doživel sprejem naših hokejistov po vrnitvi z zimskih olimpijskih iger iz Sočija in bilo je nepozabno. Srečanje s slavnimi oklepniki v družbi Petra Prevca, ki se je prav tako vrnil z njimi domov, ti ostane v večnem spominu.
Ko se sentimentalnost malo umiri, pride drugi, bolj drugačen val. Letališče v infrastrukturnem smislu joka za modernizacijo. Veliko je bilo že storjeno, vendar nas čaka še več dela, da pridemo do točke, ko bomo lahko rekli, da letališče ustreza sodobnim potrebam. Že sam sprejemni del potnikov s »šalterjem« za preverjanje potnih listov in dva vrteča se stara trakova za prtljago zadaj obiskovalcu povedo veliko. Da ne govorimo o toaletnih prostorih. Kot bi na zidu visel koledar z letnico 1974. Avla, kjer te čakajo sorodniki in prijatelji, je velika kot dvosobno stanovanje in ko si končno zunaj, te čaka hoja do avtomobila na oddaljenem zunanjem parkirišču brez kakršne koli zaščite v primeru dežja, sneženja ali močnega vetra. Zakaj je problem postaviti nadstrešek od letališke zgradbe do parkirišča? Zadeva je lepo urejena do parkirne garaže na desni strani in preprost nadstrešek bi lahko postavili do odkritih parkirišč tudi na levi.
Drugi problem se pojavi, če nihče ne čaka na vas. Imate naslednje možnosti: najeti avto, se usesti na avtobus ali pa vzeti taksi. Na vseh modernih letališčih imajo tudi železniško povezavo z drugimi večjimi mesti v okolici. Zakaj naše letališče nima železniške povezave s Kranjem in Ljubljano? Prepričan sem, da bi bili številni potniki veseli dodatne ponudbe, ki je v drugih državah nekaj normalnega. Ponudba bi bila cenovno bolj ugodna od taksija, omogočala bi udoben prevoz večjega števila obiskovalcev, kar bi preprečilo potencialne prometne zamaške, hkrati pa bi zlasti tujim turistom omogočili pogled na prelepo slovensko pokrajino. En krak železniške proge bi šel proti Kranju, kar bi omogočilo potnikom boljšo povezavo s turističnimi kraji na Gorenjskem, medtem ko bi šel drugi krak proti glavnemu mestu. Baje se je pred leti že razmišljalo v tej smeri. Ali projekti že obstajajo, ne vem, se mi pa zdi vredno obuditve, zlasti če bi bilo možno zaprositi za evropska sredstva za gradnjo. Predstavljajte si nasmeh na obrazu turista, ko bi ob pristanku v Sloveniji videl napis: Z vlakom v 20 minutah v Ljubljani?
Neposredne letalske povezave iz Azije v Slovenijo še vedno ni. Azijci so navdušeni nad fotografijami iz Slovenije in število njihovih turistov bi se povečalo, če bi imeli vsaj eno neposredno linijo do Slovenije. Pred nekaj leti je FinnAir vzpostavil letalsko povezavo s Singapurjem enkrat na dan in letala so skoraj vedno zapolnjena do zadnjega sedeža.
Pa vendar letališča niso več samo vzletne in pristajalne točke. To je njihova primarna vloga, vendar se sodobna letališča razvijajo v večnivojsko zgodbo in počutje potnikov, ki medtem čakajo na svoj let, je izjemno pomembna komponenta. Do kam je prišel projekt Aeropolis na Brniku, mi trenutno ni znano, ampak dokler se zadeva ne požene, bi se lahko premaknilo vsaj nekaj drugih podrobnosti. Pred letališkim terminalom je postavljen muzejski primerek potniškega letala DC-6, ki trenutno deluje nebogljeno in neuporabno. Kot bi ga nekdo tam pozabil. Letala so vedno fascinirala ljudi. Ali obstaja kakršna koli možnost, da se bolje izkoristi njegov obstoj? Se je kaj razmišljalo v smeri, kako povezati muzejsko letalo s samo letališko stavbo in potnikom mogoče ponuditi ogled letala? Predstaviti eno prvih letal Inex Adrie Airways, ki je Sloveniji odprlo okna v širni svet?
Pred kratkim so na singapurskem letališču organizirali ogled razstave o vesoljskih ladjah iz filma Vojne zvezd. Odziv je bil ogromen in spomnil sem se makete Rusjanovega letala EDA 5. Edvard Rusjan je bil naš letalski pionir in v njegov spomin so na Brniku postavili maketo zgoraj omenjenega letala. Pohvalno, ampak problem je v tem, da večina potnikov makete niti ne vidi prav dobro, saj je dvignjena nad točko, kjer ljudje mrzlično preverjajo potne liste in vozovnice, preden vstopijo v območje mejne kontrole. Maketo bi bilo treba spustiti in jo približati ljudem, saj bi se z veseljem fotografirali ob maketi. Tako bi domov odnesli še lepši spomin na Slovenijo, poleg tega pa bi se nekaj naučili o našem letalskem junaku.
Rusjan bi nam bil hvaležen. Potniki pa tudi.
