Agencija za varstvo konkurence (AVK) je lani jeseni odobrila združitev Elektra Energije (hčerinske družbe Elektra Ljubljana) in Gen-I. Kot pravi Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, so skrbni pregledi poslovanja in cenitve obeh družb že izdelani.
Na vprašanje, ali pri skrbnih pregledih ni bojazni, da bi Gen-I dobil vpogled o ključnih odjemalcih in cenah Elektra Ljubljana, Ribič odgovarja: »Ne, ker gre za omejen skrbni pregled, ključnih podatkov nismo razkrili. Tudi mi smo opravili skrbni pregled v Gen-I, vendar le toliko, da bomo videli, ali je poslovanje zdravo.«
Nadzorniki še niso rekli zadnje besede
Do največje elektroporoke bo preteklo še veliko vode. Pred tem je treba pridobiti dovoljenja finančnega in infrastrukturnega ministrstva pa tudi lastnikov, torej SDH in še nadzornikov obeh družb. Če oziroma ko bo do združitve prišlo (najverjetneje v drugi polovici leta), bosta Gen-I in Elektro Energija obvladovala 41,2-odstotni tržni delež z več kot 350.000 odjemalci.
»Nadzorni svet še ni dal soglasja za združitev. Ko se bomo z gradivom seznanili, bomo videli, ali je združevanje primerno ali ne,« pojasnjuje Andrej Šušteršič, prvi nadzornik Elektra Ljubljana. Pa se lahko zgodi, da nadzorniki ne bi dali soglasja? »Lahko. Nadzorni svet je upravi podelil mandat za iskanje strateškega partnerja na področju prodaje elektrike. Pogajanja med upravami družb še potekajo. Ko bomo imeli celotno sliko, se bomo odločali, ali gremo v združitev ali ne,« pravi Šušteršič. Nadzorniki Elektra Ljubljana naj bi o tem predvidoma razpravljali še ta mesec.
Vendar poznavalci opozarjajo še na eno dejstvo, in sicer da bi moral biti vstop strateškega partnerja v Elektro Energijo izveden bolj transparentno in da bi moral biti objavljen javni razpis za iskanje strateškega partnerja. V Gen-I, ki ga vodi predsednik uprave Robert Golob, na naša vprašanja odgovarjajo, da postopkov združevanja ne bodo komentirali do njihovega zaključka.
V ozadju zgodba o nacionalnem interesu…
Pri združevanju Gen-I in Elektra Energije se skriva povsem druga zgodba, ocenjujejo nekateri naši sogovorniki. Vsi vpleteni – od Petrola do Gen-I in Gen Energije – na vprašanja niso odgovorili. Poznavalci pa pravijo: dokler ne bo znan lastnik 50-odstotnega deleža v Gen-I, je to združevanje izjemno tvegano za slovensko proizvodnjo električne energije. Predvsem zato, ker elektriko, ki jo proizvajajo slovenski elektroproizvajalci (torej krška nuklearka NEK, hidroelektrarne in termoelektrarne), prodajajo slovenskim odjemalcem. »Če bo na slovenski trg elektrike vstopil tujec, bodisi nemški RWE bodisi hrvaški HEP (Hrvatska elektroprivreda), bo elektriko seveda ponujal po izjemno nizkih, dumpinških cenah. To pa lahko ogroža tako Gen Energijo kot tudi Holding Slovenskih elektrarn (HSE),« menijo naši sogovorniki.
Dumpinške cene, ki bi jih ponujali tujci na področju elektrike (torej nemški RWE ali hrvaški HEP), bi bile za odjemalce gotovo na začetku dobrodošle, vendar je to dolgoročno slabo. Izkušnje iz Madžarske na primer kažejo, da so vlaganja tujcev v infrastrukturo problematična. Običajno se dobički potegnejo iz družb, infrastruktura pa zaradi premajhnih vlaganj propada. To bojazen, pravijo naši sogovorniki, bi moral večinski lastnik elektropodjetij, torej država (SDH), upoštevati. Treba je paziti, da ne bi ravnanja SDH uradniki v Bruslju presodili kot omejevanje konkurence in omejevanje vstopa tujcev na slovenski trg elektrike.
… in novem polovičnem lastniku Gen-I
Kaj ima pri združevanju dveh elektropodjetij zgodba o lastništvu v Gen-I? Družba je v polovični lasti Gen Energije (ta upravlja krško nuklearko), drugo polovico obvladuje družba IG energetski sistemi (IGES), njen stoodstotni lastnik pa je Petrol. Za nakup polovičnega deleža v Gen-I oziroma za nakup IGES v lasti Petrola se zanima HEP in po naših informacijah tudi HSE.
Po družbeni pogodbi Gen-I tisti, ki obvladuje polovični delež v IGES, imenuje tudi predsednika uprave. Pri tem se tako ščiti Roberta Goloba na položaju predsednika uprave Gen-I, saj bi bil z nepravim lastništvom ogrožen. Kandidatov za nakup Petrolovega deleža v Gen-I je torej več, odločilna pa bo cena. Nekateri menijo, da bo kupnina za 50-odstotni delež v družbi najverjetneje višja od 40 milijonov evrov.
