»Gre za zelo obširno in izredno zahtevno zadevo,« je po prebrani sodbi v svoji obrazložitvi poudaril predsednik senata celjskega okrožnega sodišča Marko Brišnik. Ta je v imenu tričlanskega senata včeraj, po skoraj treh letih in več kot dvajsetih obravnavah, razglasil sodbo zaradi goljufij, v katere so se pred več kot desetletjem zapletli nekdanji župan občine Štore Franc Jazbec, nekdanji lastnik podjetja Hudournik in »občinski« gradbinec Stanko Zakelšek ter nekdanja direktorica štorske občinske uprave Irenca Ocvirk. Vsi trije morajo občini tudi povrniti nastalo premoženjsko škodo, ki znaša 3,3 milijona evrov. A so vsi trije že napovedali pritožbo, zato sodba še ni pravnomočna.
Jazbeca je senat obsodil na tri leta zapora, Zakelška na štiri leta in pol zapora, Ocvirkova pa jo je odnesla s pogojno kaznijo. Senat jo je namreč zaradi njene pomoči pri goljufiji obsodil le na eno leto pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo, kljub vsemu pa mora občini vrniti dobrih 105.000 evrov škode, ki je nastala, ker je v času, ko naj bi se dogajala kazniva dejanja, kot direktorica občinske uprave občine Štore skupaj z nekdanjim županom Jazbecem ponaredila zapisnik seje občinskega sveta, ga podpisala in potrdila s pečatom. V njem pa je pisalo, da občinski svet pooblašča takratnega župana za prevzem poroštva za terjatve, ki so bile že plačane.
Občinska poroštva za bančna posojila
Jazbec je torej kot župan lažno prikazoval, da občina in celo javno podjetje Komunala podjetju Hudournik v lasti Zakelška, ki je za občino izvajal različna dela, od rekonstrukcije cest do sanacije plazov, še vedno dolguje določene zneske. A to ni bilo res, saj je občina obveznosti do Zakelška, takrat lastnika podjetja Hudournik, poravnala. Jazbec je to storil z namenom, da je lahko Zakelšek oziroma njegovo podjetje Hudournik na tak način lažje prišlo do novih visokih posojil pri bankah, obenem pa je finančnim družbam prodajalo svoje neobstoječe terjatve. Obsojeni Jazbec mu je torej brez vednosti občinskega sveta oziroma na lastno pest v imenu občine dajal poroštva, za katera je jamčila občina.
Zapletlo se je šele, ko je Zakelškov Hudournik pristal v stečaju. Takrat so se dolgovi prenesli na občino Štore, ta pa se je zaradi tega znašla v izjemno težkem finančnem položaju. Občina je imela zaradi tega kar tri leta, od septembra 2007 do maja 2010, blokiran transakcijski račun. Ta trenutek pa bankam še vedno dolguje okoli pol milijona evrov, kar pomeni, da se še do danes ni povsem izkopala iz dolgov. A to, da so bile terjatve že plačane, sta vedela oba, je že pred sodbo v zaključnem govoru poudaril tožilec Gorazd Kocijančič.
S ponarejenimi dokumenti do denarja
»Ko ni bilo več kaj dati v zavarovanje, ste pripravili ponarejene dokumente. Očitno z namenom, ker se drugače ni dalo priti do posojil. Ampak tega ste se dobro zavedali,« je sodnik Brišnik v obrazložitvi dejal nekdanjemu županu Jazbecu. In še, da bi mu moralo biti jasno, da nekaj ni v redu, že ko Zakelšek leta 1999 ni mogel plačati prvega kredita v višini okoli sedanjega pol milijona evrov.
Čeprav sta občini Štore povzročila za 3,3 milijona evrov škode, pa se pri tem Jazbec in Zakelšek, tako Brišnik, nista osebno okoristila. Tožilec je sicer Zakelšku očital tudi kazniva dejanja pranja denarja, saj naj bi si Stanko Zakelšek in njegova žena Angela iz podjetja Hudournik med letoma 2000 in 2003 izplačala 2,2 milijona evrov (takrat 550 milijonov tolarjev) posojila, s katerim naj bi gradila projekt Hudournik aviacija. Toda sodni senat je v tem primeru Zakelšku izrekel oprostilno sodbo.
Zakelšek naj bi takrat kot zasebnik kupil helikopter in ga zatem v podjetju prikazal kot lastni vložek. Tožilstvo je sumilo, da si je Zakelšek na tak način in ob usklajenem delovanju Jazbeca prilastil ogromno denarja za lastni žep, vendar je sodnik povedal, da v tem primeru spornih tokov denarja ni bilo mogoče dokazati.
