Včerajšnji dan je generalna skupščina OZN pred tremi leti razglasila za svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Največja nevarnost za te vrste je izguba habitatov, ki so posledica številnih človekovih aktivnosti, kot so čezmerna paša, kmetijstvo in gospodarski razvoj. Neposredno grožnjo predstavljata tudi nezakonit lov in nedovoljena trgovina, ki jo vodijo mednarodno organizirane kriminalne združbe. In kako je pri nas?
Uradno krivolova skoraj ni
Marko Jonozovič, vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), pravi, da nezakonit lov v Sloveniji ne predstavlja posebne težave. »Občasno se zgodi nezakonit odstrel kakšne velike zveri, ki pa se takoj pojavi tudi v medijih. Tudi upravljalci lovišč, ki so dolžni voditi evidence o vseh oblikah smrtnosti divjadi, beležijo le tu pa tam kakšen primer krivolova. Glede na kontrolo in sistem lova, ki ga imamo v Sloveniji, ta le v manjši meri izvira iz lovskih vrst. Bolj so problematični ljudje, ki so prišli do kosov orožja iz balkanskih vojn. Od tod največkrat izvirajo nezakonita dejanja.
Tudi prekupčevanje z medvedjim mesom je strogo kontrolirano, tako da večjih prekrškov ni,« je prepričan Jonozovič. V preteklem letu je inšpektorat za okolje in prostor opravil nadzor trgovine z medvedjim mesom pri 16 zavezancih. Inšpektorji so štirim pravnim osebam izdali opozorila za odpravo nepravilnosti in jim naložili, da morajo urediti evidence o porabi medvedjega mesa.
Tujci kradejo mlade orle
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) se strinjajo, da za zdaj krivolov v Sloveniji ne ogroža stabilnosti ptičjih populacij, a pravijo, da ga vendarle ni tako malo. Poudarjajo, da se na Primorskem lovijo razne ptice pevke, ki se prodajajo v ujetništvo v Italijo, vendar je to težko preganjati, odkar ni več mejnih kontrol. Dogajajo se tudi kraje mladih orlov iz gnezd.
»Opažamo, da vsako leto izgine nekaj orlov, kar pa je spet težko dokazati. Indici kažejo, da to počnejo tujci, ki se predstavljajo kot turisti. Mlade orle prodajajo na črnem trgu za sokolarjenje. Slovenski orli so namreč med bolj iskanimi vrstami, ker so dobri lovci oziroma imajo dobre gene. Za slovenskega orla lahko v Franciji ali Italiji iztržiš kar nekaj dobrih plač,« opozarja varstveni ornitolog Tomaž Jančar.
Obstaja pa tudi nezakonit lov na sloke, ki ga na Krasu uprizarjajo italijanski lovci. »Te majhne čokate ptice rdečkasto rjave barve z dolgim kljunom lovijo za hrano. Gre za nekakšen elitni lov, ki se odvija skupaj s psi. A pri nas so številke relativno majhne. Pravi masaker slok oziroma kljunačev, kot jim napačno rečejo lovci, pa se dogaja v Bosni in Srbiji. Vse te ptice pridejo v Italijo z nezakonitim transportom prek Slovenije. Ker se na hrvaško-slovenski meji tovor ne pregleduje, je v zadnjem času tudi vse manj zasačenih tihotapcev.«
Grožnje za prostoživeče živali se seveda zelo razlikujejo od vrste do vrste, pravi dr. Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, vendar če pogledamo v splošnem, je tudi pri nas najpogostejša grožnja izguba habitata. Podatki iz zadnjih let pri tem vedno pogosteje kažejo na negativno vlogo kmetijstva, kar je pogosto povezano prav z okoljsko škodljivimi subvencijami, ki jih izplačuje država.
»Dober primer za to je dogajanje na Ljubljanskem barju, kjer lastniki zemljišč zaradi višjih subvencij vedno pogosteje uničujejo mejice, drevesa, ekstenzivne travnike in podobne habitate, ki so ključni za mnoge ogrožene vrste pa tudi za bolj pogoste vrste, kot je na primer srnjad,« opozarja biolog. Drugi velik problem pri nas je po besedah dr. Krofla urejanje vodotokov, pri čemer je bilo – pogosto z nesmotrnimi gradbenimi posegi – v zadnjih letih uničenih kar nekaj obvodnih habitatov, kjer je še do nedavnega dobro ohranjena narava omogočala preživetje številnim ogroženim vrstam in pred poplavami varovala dolvodno ležeča naselja.
»Takšni primeri so na primer Radulja, Iščica, Voglajna pa tudi uničenje enega najpomembnejših drstišč soške postrvi v porečju reke Soče. Zaradi nekaj teh primerov trenutno že potekajo tudi sodni postopki v okviru evropskih institucij.«
