Ministrstvo za kulturo je v mandatu Julijane Bizjak Mlakar eden kadrovsko bolj pretočnih resorjev. Minuli teden je po številnih odhodih in prihodih odstopila še komisija za premično kulturno dediščino, ker je ministrstvo muzejskim institucijam namenilo drugačna sredstva od tistih, ki jih je predlagala komisija. Člani komisije, ki so jo sestavljali predsednica Metoda Kemperl, Helena Rožman, Rolanda Fugger Germadnik, Jana Šubic Prislan in Marko Košan, v odstopni izjavi navajajo, da gre za precedenčno ravnanje, ki pomeni nezaupnico strokovnemu delu in diskreditiranje njihove kompetentnosti.
Ministrstvo komisije s svojimi odločitvami ni seznanilo, pač pa so člani to izvedeli, ko so v začetku februarja državni muzeji in pooblaščene institucije za opravljanje javne službe varovanja premične kulturne dediščine prejeli pogodbe o sofinanciranju programov v letošnjem letu. »Po njihovih odzivih smo ugotovili, da se odmerjeni finančni deleži ministrstva v postavkah za program in odkupe zelo razlikujejo od predloga strokovne komisije. Zavedamo se, da je odločitev o podpori programom ministričina diskrecijska pravica, vendar je letošnji, od predloga komisije radikalno drugačen razrez, s katerim so posameznim zavodom neutemeljeno odvzeli, drugim pa dodali sredstva, ravnanje, ki je v popolnem nasprotju z dosedanjo prakso ministrstva.« Strokovno komisijo skrbi zlasti to, da bodo nekateri muzeji po drastičnem zmanjšanju težko izpeljali program, ki so jim ga potrdili: po navedbah Kemperlove so manjša sredstva od predlaganih dobili Moderna galerija, Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije, večja pa Narodna galerija in Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
»Dejavnikov financiranja je več«
Pri ministrstvu strokovne komisije vidijo kot »bistveno pomoč ministrstvu pri obravnavanju programov dela javnih zavodov in pri odločitvi glede višine financiranja, nikakor pa niso strokovne komisije tiste, na katere bi prelagali odgovornost odločitev«, saj gre za posvetovalna telesa. Sklicujejo se tudi na postopek financiranja javnih zavodov, kakor ga ureja pravilnik: komisija pripravi mnenje, s čimer konča svoje delo v okviru neposrednega poziva, mnenje komisije pa glede na pravilnik ni zavezujoče.
Ob mnenju komisije minister za odločitev potrebuje tudi predlog strokovnih služb. »Dejavnikov, ki vplivajo na višino financiranja, je več, breme končne višine sofinanciranja programskega dela pa prevzema ministrstvo, ki ima vpogled v nekatere druge parametre, kot so realizacija programa in deleža ustanoviteljev, državno pomembni projekti in rezervacije za nepredvidene aktivnosti.« Dodajajo še, da je moralo ministrstvo odločiti o sredstvih za morebitne priložnosti večjih odkupov pri licitacijah umetnin in zato v skladu s svojimi pristojnostmi omejiti predloge komisije.
