Stanje v kulturi je iz leta v leto nekoliko slabše, potrjuje tudi raziskava »Kulturni indeks: primer Slovenija« društva Asociacija, ki zastopa večje število nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Rezultati (nanašajo se na primerjavo med letoma 2013 in 2014, ker statistični podatki za leto 2015 večinoma še niso zbrani) med drugim razkrivajo nadaljnje padanje sredstev za nevladne organizacije, kar temu sektorju dolgoročno obeta usihanje.
Eden od krivcev je ministrstvo za kulturo, kjer so sredstva za programe in projekte padla za več kot deset odstotkov, pri tem pa so najbolj upadla sredstva enoletnega projektnega razpisa, od katerega so odvisne manjše organizacije in samozaposleni. Ne preseneča, da je za dva odstotka upadla tudi produkcija, natančneje: proizvedenih je bilo več celovečernih filmov in predstav v gledališčih, padlo pa je število koncertov in razstav.
Revščina samozaposlenih se še poglablja
V izjemno neugodnem položaju so samozaposleni, saj njihovi prihodki padajo že zadnjih pet let, četudi se njihovo število še naprej viša. Alarmantnih 30 odstotkov jih živi pod robom revščine. Medtem je zraslo število zasebnih zavodov v kulturi, a padlo skupno število zaposlenih v kulturi. Upada tudi delež študentov umetniških poklicev. Blago se še naprej krči že tako obubožan umetnostni trg, saj se je število umetnin zmanjšalo za pol odstotka.
Nič boljše kot financiranje na državni ravni ni financiranje kulture na lokalnih ravneh – v letu 2014 so se sredstva za kulturo lokalnih skupnosti v seštevku povečala, a še vedno ne presegajo ravni iz leta 2008. Kjer se sredstva zmanjšujejo, se najbolj zmanjšujejo prav za neodvisno produkcijo. Kot zanimivost, sredstva se zmanjšujejo tudi v občinah, ki praviloma pozitivno odstopajo kot »naklonjene« financerke kulture, denimo v Mestni občini Ljubljana.
Rešitve čakajo na mizi
Na Asociaciji prvi korak k rešitvi vidijo v umestitvi definicije nevladnih organizacij v novi krovni zakon v kulturi, saj je aktualni sploh nima. Delovna skupina znotraj ministrstva je po besedah nove predsednice društva Jadranke Plut (na tem mestu je po dveh mandatih zamenjala Andreja Srakarja) to definicijo že uskladila, umestitev v zakon pa je pomembna, saj je to podlaga za sprejemanje nadaljnjih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje dela v tem sektorju.
Del rešitve je po mnenju društva izboljšanje pogojev zaposlovanja, predvsem mladih, pri čemer računajo tudi na sredstva ministrstva za zaposlovanje mladih iz evropskih virov. Kot pravi Plutova: »Nova evropska finančna perspektiva to omogoča, zato se mora politika odločiti in javno povedati, ali bo tudi nevladne organizacije podprla z ustreznimi mehanizmi ali pa jih bo prepustila na milost in nemilost ter izumiranju na dolgi rok.«
Društvo opozarja tudi, da novela krovnega zakona, ki je v vladni obravnavi, ne bo ustrezno rešila problemov samozaposlenih, četudi ministrica to zagotavlja. Uvedba minimalne tarife bo namreč breme zagotavljanja sredstev preložila na ramena nevladnih organizacij in javnih zavodov, pri čemer pa manjka ocena, koliko sredstev je potrebnih, da bi organizacije in zavodi ta ukrep sploh lahko uresničevali. Namesto prelaganja odgovornosti Asociacija še enkrat poziva ministrstvo, da se resno loti celovite prenove kulturnega sistema, ki bi potrebne spremembe uvajala v vse sektorje – ob problemu samozaposlenih je treba pogoje dela drastično prevetriti tudi v nevladnem in javnem sektorju.
