Kamniška gazela Nektar Natura, ki sicer posledice geopolitičnega dogajanja neposredno čuti pri svojem poslovanju, na kar ne more imeti vpliva, ohranja gazeljo dinamiko rasti prihodkov. Medtem ko so prihodke v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom dvignili za petino, so jih v letu 2015 dvignili za dobro desetino.

Direktor podjetja Tomaž Lah je prepričan, da bodo vsaj na tej ravni dinamiko rasti ohranjali, saj pospešeno vlagajo v razvoj in se pripravljajo na digitalizacijo na vseh ravneh poslovanja. »Do 15-odstotno rast bomo letno dosegali, če ne bo večjih geopolitičnih pretresov. A taka rast je daleč od naših potencialov in če bomo pravočasno stopili na vlak, bo rast seveda bistveno večja.«

V tujini ustvarijo okoli 80 odstotkov prihodkov, v Sloveniji pa delež prodaje v strukturi prihodkov iz leta v leto pada, tako po obsegu kot po deležu, saj izvoz vsako leto večajo. Lani so odprli predstavništvo v Turčiji, v drugi polovici leta ga bodo tudi v Nemčiji. Doslej so nemški trg s svojimi izdelki in storitvami oskrbovali prek Avstrije, po novem ga bodo bodisi iz Münchna bodisi iz Berlina, ki je tako po številu prebivalcev kot obisku turistov večji od bavarske prestolnice. Ker je v Nemčiji standard bistveno višji, bo tudi začetni vložek višji.

Izjemen potencial

»Turistični potencial nemškega trga je v trenutnih razmerah izjemen. Naj za primerjavo povem, da imata samo Berlin in München letno več turistov kot cela Hrvaška, ki za nas pomeni desetodstotni delež prihodkov. Zagotovo pa je nemški trg visoko razvit in bodo potrebna dolgoletna vlaganja, preden pridemo na »prelomno točko«. Vendar smo v dejavnosti, kjer se uspeva počasi in kjer se rezultati kažejo šele na dolgi rok. Bomo pa verjetno od tod nagovarjali tudi nizozemski in belgijski trg, kjer nas še ni,« je pojasnil Lah. Tržne analize pred vstopom na nove trge vedno delajo sami, saj je njihova dejavnost zelo specifična.

Nektar Natura je s sodelovanjem z velikimi hotelskimi verigami prisotna tudi na vseh trgih nekdanje Jugoslavije, v Španiji, Grčiji, Bolgariji, na Češkem, Poljskem, Slovaškem, Švedskem in v manjšem obsegu tudi v ZAE. Migrantska kriza na njihovo dejavnost zaenkrat ni vplivala slabo, prej nasprotno, saj se je turistični tok preusmeril iz južnega Sredozemlja v severno, kjer je Nektar Natura najbolj prisoten. »V Turčiji, kjer delujemo predvsem v severnem delu, nam večja tveganja povzročajo valutna nihanja. V Grčiji delujemo na otokih, kjer vpliva migrantskega toka ni čutiti. Turistični obisk na Hrvaškem, v Španiji in na Kanarskih otokih ter Češkem beleži izjemne rasti prav na račun teh preusmeritev. Je pa Evropa zelo občutljiv trg in v primeru novih terorističnih napadov se to takoj odrazi na turizmu. Zavedamo se, da je industrija v zelo turbulentnih časih in da je lahko že jutri vse drugače.«

Slovenija zaostaja

V primerjavi z omenjenimi trgi se slovenski razvija počasneje, opozarja Lah, razlogi pa so deloma v nekonstruktivnem lastništvu in pomanjkanju investicijskih potencialov. »Vsekakor pa je v Sloveniji dovolj odličnih strokovnjakov, ki bi ob odpravi določenih zavor lahko razvili turistično dejavnost. Na lokalni ravni se je treba več ukvarjati z razvojem turističnih produktov. Povezovanje in sodelovanje sta nujna, pri čemer je prav, da podporo ponujata tako lokalna skupnost kot država,« meni Lah.

O donosih na različnih trgih Lah nerad govori, so pa višji na trgih, kjer so že več let, saj na njih lahko postopoma utrjujejo svoj položaj in imajo učinkoviteje organizirano poslovanje ter ustvarijo višje dobičke. Novejši trgi pa običajno več let potrebujejo dodatna vlaganja.

Na novo zaposlujejo nepretrgoma tako v tujini kot na sedežu podjetja v Sloveniji. Ker je Kamnik izbran za razvoj in proizvodnjo tako tehnične kot tudi živilske divizije, imajo na sedežu potrebe po različnih kadrih. Predvsem iščejo ciljno usmerjene izkušene strokovnjake z vodstvenimi kompetencami na različnih področjih.

Razvoj bodo podprli z digitalizacijo

Aprila se bo njihovi ekipi pridružil vodja razvoja, ki bo odgovoren za razvoj tehnologije, prevzel pa bo tudi naloge idejnika. »Imamo kompleksen poslovni model. Razvoji tehnologije in ostalih proizvodov morajo namreč biti usklajeni, zelo pomemben pa je tudi razvoj poslovnih modelov, v kar vlagamo veliko. Še večji preboj lahko pričakujemo, ko bomo vse te procese dodatno digitalno podprli. S tem bomo zagotovili učinkovitejšo oskrbno verigo in izboljšali poznavanje naših naročnikov. Zavedamo se, da imamo še velik potencial. Ker smo globalni igralec na področju, kjer je konkurenca izjemno velika, so visoki vložki v razvoj nujnost.«

Kadrovsko je podjetje optimizirano, zaposleni pa po mnenju direktorja visoko zavzeti. Najbolj potrebujejo prodajnike, razvojnike, živilske tehnike, vodstveni kader. »Smo v fazi, da potrebujemo strokovnjake z izkušnjami. Še nedavno tega smo v svojo sredino sprejemali ljudi, ki smo jih lahko oblikovali v skladu z našo kulturo in razvojno vizijo, sedaj pa potrebujemo ljudi, ki bodo s svojim znanjem in drznostjo podprli nadaljnji razvoj,« je jasen Lah. Podjetje gre namreč pri svoji rasti skozi različne faze in prav vsaka faza potrebuje svoj pristop in specifične odločitve.

Prodali se še ne bodo

Podjetje, ki je lani zaokrožilo 20-letnico delovanja, je ob hitri rasti in potencialu, ki ga ima, zelo zanimivo tudi za nakup. »Več velikih podjetij si želi rešitve podjetja vključiti v svoj portfelj. Vendar pa nas čaka še vsaj nekajletni razvoj v smeri, kot smo si jo začrtali. Ko bomo ocenili, da za nadaljnjo rast potrebujemo podporo strateškega partnerja, bomo v to tudi stopili. Vendar samo s partnerjem, ki bo podprl ekspanzivno rast. Prej pa ne. Lastniki ne razmišljamo o prodaji kot izhodu, temveč predvsem z vidika pospeševanja rasti in globalizacije.«

Nektar Natura dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi z 2014, ko je ta znašala dobrih 82 tisoč evrov, dviguje. Se pa zavedajo, da je 89.000 evrov dodane vrednosti, ki so jo dosegli lansko leto, v njihovi branži povprečje in da so lahko še bistveno boljši. Dobra prehranska industrija namreč dosega dodano vrednost več kot 40.000 evrov, visokotehnološka podjetja pa ustvarijo dodano vrednost, ki je precej nad 100.000 evri. »Dosegati moramo najmanj sedanjo raven dodane vrednosti, da bomo lahko sledili razvoju in hkrati ohranjali stabilnost podjetja.«