Tožilstvo nekdanjemu koordinatorju in solastniku skupine Mip Vojtehu Volku očita zlorabo položaja in preslepitev konzorcija bank pri odobritvi posojila. Preslepitev bank tožilstvo očita tudi njegovemu sinu Marku, ki je bil direktor Mipa, in zetu Martinu Kovaču, ki je bil direktor Pomurke. Z neresničnimi podatki o poslovanju in izmišljenimi zavarovanji naj bi zavedli banke, s čimer naj bi za Mip pridobili več kot sedem milijonov evrov posojila, ki ga podjetje nikoli ni vrnilo. Sodišče je včeraj na pričanje povabilo predstavnike domnevno ogoljufanih bank. Od šestih bank je premoženjsko pravni zahtevek sicer vložila le NKBM, terja 1,8 milijona evrov.
Marko Popovič: Šlo je za reševanje naložbe
Marko Popovič, takrat zaposlen v UniCredit banki, je pojasnil okoliščine odobritve manjšega posojila leta 2008 v višini 330.000 evrov. »Stanje družbe je bilo klavrno, a se je konzorcij bank vseeno odločil za odobritev. Šlo je za reševanje naložbe, ta denar je bil namenjen za poplačilo dobaviteljem in za prispevke zaposlenih,« je povedal in dodal, da je šlo za šestmesečni premostitveni kredit, s katerim bi si pomagali do prihoda družbenika. Večja škoda za banko bi po njegovem mnenju nastala, če bi podjetje nehalo delovati, zato je bilo to v interesu vseh bank, združenih v konzorcij. »V rednem postopku takšnemu podjetju zagotovo ne bi odobrili kredita,« je zatrdil. Na vprašanje tožilke, ali bi odobrili kredit, če bi vedeli, da so podatki, ki jih je posredoval Mip, prirejeni, je odgovoril, da o tem dvomi.
»Bilo je šest bank, torej med 30 in 40 odločevalcev glede odobritve posojila, zato je predlog strokovnih služb dobil mojo privolitev,« je povedal član kreditnega odbora v NKBM Aleksander Batič. »Kar se napiše v kreditnem predlogu, ki ga pripravijo strokovne službe, se šteje za verodostojno, zato se v vsebino nisem spuščal,« je poudaril.
»Primer Mip sem dobila na mizo po tistem, ko se je izkazalo, da družba ne odplačuje kredita,« pa je povedala Aida Avmedovska iz novogoriške NKBM, kjer je zadolžena za rizične dolžnike in se je ukvarjala tudi z Mipom v stečaju. Kot je znano, so bile terjatve do Mipa leta 2013 odstopljene Družbi za upravljanje terjatev bank.
»Zame je bil Mip insolventen že leta 2007 in če ga banke ne bi financirale, bi šel v stečaj že leta 2007,« pa je pojasnjevala Metka Čretnik Zavec iz NKBM Maribor, ki je leta 2008 podala negativno mnenje o poslovanju.
Agonija se je začela leta 2008
Agonija se je začela leta 2008, ko so podjetje lastni menedžerji pahnili v dolgove. Začelo se je tako kot pri številnih znanih slovenskih zgodbah velikih podjetij, s pogajanji z bankami o reprogramiranju dolgov. Leta 2007 je tako sinu Marku in očetu Vojtehu Volku, ki sta bila večinska lastnika Mipa, uspelo prepričati konzorcij šestih bank o podpisu pogodbe o reprogramiranju starih dolgov. V zameno sta zastavila stoodstotna deleža družb Vita Kolding in Vita Commerce. Zastavila sta tudi blagovne znamke Mip, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortadela Gorica.
