Zadnji dnevi pred podelitvijo oskarjev v slovenska kina ob ravno pravem času prinašajo odlično parodijo zadrto konservativnega in vse bolj idejno prozornega Hollywooda. Ko se vsi sprašujejo o letošnjih dobitnikih, smo tako že dobili težkokategornika za prihodnje leto, ki bi lahko celo prekinil neslavno tradicijo, da akademija že od leta 1978, ko je bila nagrajena Annie Hall, za najboljši film ni izbrala komedije. Ob tem podatku je težko pričakovati, da bo z odobravanjem sprejela parodijo same sebe, a neverjetna igralska zasedba (George Clooney, Josh Brolin, Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Scarlett Johansson, Channing Tatum, Alden Ehrenreich, Jonah Hill, Frances McDormand) in velik odmerek izvirnega humorja bi morala hladne glasovalce odtajati vsaj za kopico nominacij v najprestižnejših kategorijah.
Ave, brata Coen!
Clooney, ki parodira samega sebe in vse igralske lepotce v hollywoodski zgodovini, Brolin v presenetljivo prepričljivi in noro zabavni vlogi studijskega producenta ali Swintonova v dvojni vlogi zajedljivih novinarskih dvojčic vsekakor ne bi bili napačni na seznamu nominirancev, sploh če so se na njem letos znašli vsaj kakšno raven slabši Matt Damon, Jennifer Jason Leigh in Sylvester Stallone. Še bolj pa bi tam za izjemen scenarij, ki vrhunsko osmeši in povzame celotno zgodovino in vse glavne aspekte hollywoodskih filmskih studiev, za izvrstno režijo tolikšne zvezdniške falange in brez prevelikega pretiravanja tudi za najboljši film leta pričakovali avtorja filma Joela in Ethana Coena. Ki sta o tem, kaj si mislita o Hollywoodu in njegovi potrditvi, najbolj jasno dala vedeti prav s tem filmom.
Cohen. Sacha Baron Cohen
»Prinašam strašno novico. Bedasti bebci sachi coheni so se vrnili. Najprej so se norčevali iz veličastnega Kazahstana, zdaj pa napadajo manjšo državo Anglijo,« v najnovejšem javljanju iz domovine sporoča Borat. In tako ob poplavi superagentskih akcijskih trilerjev z vedno bolj neverjetnimi zapleti in vedno bolj predvidljivimi zgodbami končno (po Austinu Powersu) napoveduje tudi novo dostojno parodijo nanje. V filmu (Ne)profesionalec se je je lotil nihče drug kot Borat sam, znan tudi kot Bruno, Ali G oziroma najbolj radikalno odbit filmski zabavljač Sacha Baron Cohen. Torej lahko znova pričakujemo kopico (ne)profesionalnega smeha in brezkompromisnih referenc na neumnosti nemogočih misij, bondijad in bournijad. Pri tem pa bosta Cohenu pomagala nihče drug kot tipični filmski hladnokrvnež Mark Strong in španska lepotica, idealna za seksi antagonistko, Penelope Cruz.
Čas za temnopolte filmske junake
Da bo akademija pod pritiskom omehčanja pretirane belske prevlade tudi prihodnje leto, je že zdaj poskrbel film Tekač. Zgodba o legendarnem atletu Jesseju Owensu, ki je Adolfu Hitlerju in nacistični Nemčiji v brk osvojil štiri zlate medalje na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, ne bi mogla priti ob boljšem času. Ko se fašistična politika in miselnost v Evropi na protibegunskem valu znova brezsramno dvigujeta in ko se onkraj luže vedno bolj razvnema tudi kampanja »temnopolta življenja štejejo«. Očitno je po filmski upodobitvi Martina Luthra Kinga ml. (Selma), razvpite raperske skupine N.W.A. (Straight Outta Compton), priznanju temnopolte prevlade v boksu (le kako so doslej boksarske junake igrali večinoma belci) s Creedom in zgodovinsko pravičnejši predelavi rasističnega Griffithovega Rojstva naroda iz leta 1915 res prišel čas tudi za temnopolte filmske junake in prekinitev enobarvne zgodovine na filmskih platnih.
