Ljudski avto. Pojem, ki ima danes precej širok pomen, saj je vozil, ki bi jih lahko uvrstili mednje, cel kup. Še več, z izjemo prestižnih znamk ima sleherni proizvajalec vsaj enega, večina pa kar več modelov, ki jim lahko pripnemo priponko »ljudski«. A včasih je bilo drugače. Avto je bil luksuzna dobrina, namenjena izbrancem, zato so si kmalu po drugi svetovni vojni cilj, narediti avto dostopen širšemu krogu ljudi, postavili številni proizvajalci, nekateri, predvsem v socialističnem bloku, tudi po posredovanju države. Eden takšnih je bil na primer v tej rubriki pred kratkim predstavljeni vzhodnonemški trabant, še vzhodneje, v Sovjetski zvezi pa so leta 1966, se pravi pred okroglimi 60 leti, tudi v ta namen postavili tovarno Avto VAZ, iz katere so nekaj let kasneje začeli prihajati prvi avtomobili. Kaj kmalu tudi za tuje trge pod znamko, znano po celem svetu – Lada.
Tovarno so zgradili v sodelovanju z Italijani, natančneje s Fiatom, z našimi zahodnimi sosedi imajo začetki Avto VAZ in lade tudi sicer veliko stičnih točk. Zaradi omenjene tovarne je na primer v okolici tako rekoč iz nič kmalu zraslo mesto Toljati, ki nosi ime po sekretarju italijanske komunistične partije Palmiru Togliattiju in ima danes več kot 700.000 prebivalcev, hitra pa je bila tudi rast proizvodnih objektov. Ti tako danes tvorijo celo eno največjih avtomobilskih tovarn na svetu, z njenih proizvodnih trakov v skupni dolžini kar 140 kilometrov pa letno zapelje skoraj milijon avtomobilov znamk Lada, Renault, Nissan in Datsun, ki jih tam prav tako proizvajajo. Navsezadnje je s Fiatom neločljivo povezan tudi prvi avtomobil iz omenjene tovarne, saj je fiat 124 predstavljal osnovo za prvi tamkajšnji avtomobil, štirivratno limuzino VAZ-2101. Ta je na domačem trgu nosil ime žiguli, na tujih pa kot rečeno lada, ki so ji, glede na moč motorja in druge lastnosti, dodali še priponke 1200, 1200S ali 1300.
Avto z značajem
Število tujih trgov je bilo v prvih nekaj letih sicer omejeno, saj je Sovjetom ravno Fiat prepovedoval prodajo v tistih državah, v katerih je sam že bil prisoten z modelom 124, čeprav je bila omenjena lada predvsem zaradi težkih sovjetskih razmer (nizke temperature, slabe ceste...) kar precej spremenjena. Tako so ji zelo okrepili karoserijo, povišali oddaljenost od tal in tudi motorji niso bili Fiatovi. A proizvodnja je kljub vsemu cvetela. Leta 1971 so tako začeli z izvozom v Jugoslavijo, aprila 1972 predstavili karavansko različico, že do konca leta 1973 pa so skupno izdelali več kot milijon primerkov. Leto kasneje, ko je Fiat svojega 124 umaknil iz proizvodnje, je imela Lada prost vstop tudi na trge zahodne Evrope in to tudi nemudoma izkoristila. Poleg Finske, Nizozemske, Belgije in drugih evropskih držav je lade kmalu zaneslo tudi v Kanado, Avstralijo, na Kubo, Japonsko in še kam, posebej uspešna pa je bila v Veliki Britaniji, kjer je ob vstopu na tržišče z 1,2-litrskim motorjem in 59 konji (44 kilovati), pospeškom do stotice v 20 sekundah ter končno hitrostjo 140 km/h stala vsega 980 funtov.
»Ko sem leta 1984 naredil vozniški izpit, sem imel za nakup svojega prvega avtomobila na voljo natanko 100 funtov. Malo denarja je pomenilo zelo omejeno izbiro, med malimi oglasi pa mi je v oči padla lada 1200, letnik 1973. Že naslednji dan je bila moja in s tem se je začela prava ljubezenska zgodba. Čeprav so se povsod, kamor sem z njo prišel, delali norca in pokali šale na njen račun, me moja lada nikdar ni pustila na cedilu. Zato me vse skupaj niti malo ni motilo, še več, bilo mi je všeč, da sem imel drugačen avto, avto z značajem,« se na primer spominja eden od angleških kupcev lade Stephen Floyd, ki je še danes ponosen lastnik lade 1600, ki so jo izdelovali od leta 1975. »Nimam je za vsakdanjo uporabo, temveč za svoj užitek.« Omenjenih šal na račun lade je bilo sicer resnično cel kup, kot recimo: »Kakšna je razlika med lado in žogico za golf? Žogica lahko potuje tudi 200 metrov daleč.« Ali pa: »Kako se reče vozniku lade, ki pravi, da je dobil kazen zaradi prehitre vožnje? Lažnivec!«
V družbi hrošča in forda T
Vsem šalam navkljub pa se najdejo tudi številni lastniki, ki so imeli z njo zgolj pozitivne izkušnje. Prvo različico lade so sicer izdelovali do leta 1988, vmes so že leta 1975 zagnali tudi proizvodnjo močnejše lade 1600 (79 KM/58 kW) in jo izdelovali vse do leta 2005, leta 1980 pa predstavili še lado 2105 (in kasneje izvedenke 2104 in 2107). Slednja je predstavljala še največjo, čeprav še vedno majhno oblikovno spremembo, o čemer priča tudi dejstvo, da je prav vsem omenjenim različicam skupno, da so nastajale na platformi v uvodu omenjenega fiata 124. To hkrati pomeni, da so si vse omenjene lade, ki se jih je po predstavitvah drugih modelov ruske tovarne marsikje prijela priponka »klasik«, oblikovno zelo podobne, omenjena platforma je celo tretja najbolj prodajana v vsej avtomobilski zgodovini; pred njo sta na tem področju le volkswagen hrošč in ford model T. Čeprav natančno število ni znano, so omenjenih lad v celotni zgodovini, sodeč po različnih virih, prodali okrog 18 milijonov, kar je še en dokaz, da gre resnično za ljudski avto. Vmes so proizvodnjo širili tudi v druge tovarne in države ter jo v Rusiji leta 2012 zaustavili po več kot 40 neprekinjenih letih. Še naprej jo izdelujejo v Egiptu in tako podaljšujejo življenjsko dobo te nesmrtne legende.
