Vladajoča Socialistična stranka Francije je pred razpadom, menijo nekateri francoski časopisi, drugi pa trdijo, da je že razpadla. Martine Aubry, županja Lilla, nekdanja ministrica in nekdanja generalna sekretarka socialistov, je namreč v dnevniku Le Monde ostro napadla desničarsko politiko sedanje socialistične vlade. Podprla jo je večja skupina socialistov in drugih levičarjev, tudi več nekdanjih ministrov, kot je levi socialist Benoît Hamon, ki bi lahko kandidiral za predsednika Francije.
Za Françoisa Hollanda je to hud udarec, saj ga je Aubryjeva, ki ima pomembno mesto v Socialistični stranki, še lani podpirala. Na obisku v Argentini je francoski predsednik odpovedal konferenci za novinarje.
Obtožnica Aubryjeve, ki je doslej sicer veljala za zmerno levičarko, in vse verjetnejši razpad vladajoče Socialistične stranke nista presenetljiva spričo vse bolj desne politike Hollanda in njegove vlade v zadnjih treh mesecih, torej po apokaliptičnih napadih v Parizu 13. novembra.
Sledenje desnici
Najprej je Hollande odrinil velik del stranke, ko je prevzel zahtevo dela desnice in skrajne desnice po odvzemu državljanstva teroristom, rojenim v Franciji, ki imajo dvojno državljanstvo. S tem bi francoski državljani arabskega rodu iz severne Afrike, ki imajo večinoma tudi državljanstvo svojih prednikov, na simbolni ravni postali manjvredni. Vlada je skrenila še bolj v desno, ko je zaradi Hollandovega vztrajanja pri tem novem ustavnem zakonu o državljanstvu januarja odstopila temnopolta ministrica za pravosodje Christiane Taubira, ki je bila ena zadnjih pravih levičark v vladi desnega socialista Manuela Vallsa. Ne nazadnje je Francija tudi glede begunske in migrantske politike v zadnjem letu bližje višegrajski četverici kot Nemčiji. Hollande in Valls pa zdaj v skladu z zahtevami delodajalcev, ki naj bi zato ustavili naraščanje brezposelnosti, spreminjata delovno zakonodajo. Po novem bi ti lažje odpustili zaposlene, lahko bi odpravili 35-urni delovni teden, ki ga je leta 1998 kot ministrica za delo uvedla ravno Aubryjeva, in v podjetjih bi namesto pogajanja s sindikati na nacionalni ravni uvedli neposredno odločanje z referendumi o vseh pomembnih vprašanjih, ki se tičejo zaposlenih. Resnico takšne neposredne demokracije so Francozi lahko lani videli v tovarni avtomobilov Smart na vzhodu Francije, kjer je vodstvo tovarne zaposlenim zagrozilo, da bodo proizvodnjo preselili v Novo mesto, če na referendumu ne bodo podprli podaljšanja delovnega časa.
»Ne gre samo za neuspešno (Hollandovo) predsedovanje Franciji,« je Aubryjeva v sredo zapisala v Le Mondu, »ampak tudi za trajno oslabitev Francije in seveda levice.« Hčerka nekdanjega predsednika evropske komisije Jacquesa Delorsa je tako odslej v konfliktu s Hollandom in morda še bolj z Vallsom, ki je na njen frontalni napad na delo svoje vlade odgovoril v svojem slogu: gre za spopad med »levico 19. stoletja« in »levico 21. stoletja«. Očital ji je tudi, da samo kritizira, ne predlaga pa konkretnih rešitev.
Aubryjeva se je tako priključila levim socialistom, ki Hollanda že zelo dolgo kritizirajo, ker je v boju proti brezposelnosti delodajalcem zmanjšal davke. Očitno bo Valls še težje kot doslej dobil večinsko podporo v parlamentu, Hollande pa bo še bolj nepriljubljen.
