Novela zakona o prekrških uklonilni zapor nadomešča z nadomestnim zaporom. Ključna razlika med njima je, da bo kršitelj v zaporu odslužil globe in mu te ne bodo za vedno visele na grbi. Med pomembnejšimi novostmi so tudi preurejeni pogoji dela v splošno korist in nekatere varovalke pri pogojnem odvzemu vozniškega dovoljenja s preizkusno dobo. Ta se je izrodil, vendar kljub temu ostaja v zakonodaji.
Vlada je včeraj popoldne pričakovano prikimala tretji različici osnutka novele, ki je na začetku predvidevala tudi dvostopenjski popust pri globah, po katerem bi najhitrejši lahko poravnali zgolj tretjino kazni. Toda »tretjinke« so iz zakona črtali, v njem pa ostajajo že dobro vpeljane »polovičke«.
En dan zapora za 100 evrov kazni
Iz zakona o prekrških se po drugi strani dokončno poslavlja še en več kot dobro vpeljan, vendar hkrati protiustaven institut uklonilnega zapora. Kar je (po mnenju mnogih sicer z večletno zamudo) povedalo ustavno sodišče, so na pravosodnem ministrstvu sprejeli z globokim strinjanjem in v prvi različici zapor povsem črtali iz zakona. Toda po strokovnem usklajevanju so se na pravosodnem ministrstvu premislili in v predlog zakona zapisali tako imenovani nadomestni zapor. Bistvena razlika med obema različicama prisilnega bivanja za rešetkami je, da bo kršitelj po novem z zaporom dobesedno odslužil globo: dan zapora je ocenjen na sto evrov, zapor pa skupaj ne sme trajati več kot 90 dni.
Tudi sicer je nadomestni zapor predviden le za tiste kršitelje, ki jim prej država z izvršbo ne more pobrati denarja, niti kazni ne odslužijo z delom v splošno korist. Poleg tega bo zapor prišel v poštev le tedaj, kadar seštevek glob doseže 1000 evrov ali več.
Enemu izmed najglasnejših nasprotnikov zdaj že odpravljenega uklonilnega zapora dr. Draganu Petrovcu s kriminološkega inštituta pri ljubljanski pravni fakulteti se nova rešitev ne zdi bistveno boljša od prejšnje: »Neuspeha finančnih organov pri izterjavi kazni se ne more reševati z zaporom,« pravi Petrovec in dodaja, da smo že pred leti ukinili zaporne kazni za prekrške, prej uklonilni zapor in zdaj nadomestni zapor pa sta »koraka nazaj v neko bolj agresivno stran.«
Delo v splošno korist (še vedno) le za revne
Če bo državni zbor novelo v tej obliki potrdil, bodo zaživeli tudi jasnejši pogoji za delo v splošno korist. Že po veljavni zakonodaji lahko namreč kršitelj, ki kazni ne more plačati, predlaga, da bi jo odslužil z delom v skupno dobro. Toda trenutno se zatakne pri merilih, kdaj nekdo kazni ne more plačati, ali je zgolj noče. Po novem bo to merilo povsem jasno: kriteriji bodo enaki kot za odobritev brezplačne pravne pomoči v sodnih postopkih. V grobem (v praksi ni vedno tako enostavno) so do nje upravičeni tisti, ki nimajo premoženja večje vrednosti in ki hkrati prejemajo denarno socialno pomoč ali pa njihov dohodek na družinskega člana ne presega 530 evrov.
Cilj zakona kljub ukinitvi uklonilnega zapora še vedno ostaja čim uspešnejše pobiranje kazni. Če plačila ne bo, bo finančna uprava sprožila prisilno izterjavo. Če bo tudi ta neuspešna, bo sledil postopek za nadomestni zapor, revni oziroma tisti, ki denarja za plačilo kazni dejansko nimajo, pa se mu bodo lahko izognili z delom v splošno korist. Drugi, ki ne bodo dovolj revni, bodo imeli na voljo le plačilo ali zapor.
Varovalke za sporno radodarnost
Z nekaterimi varovalkami želijo na pravosodnem ministrstvu tudi bolje urediti področje preizkusnih dob pred odvzemom vozniškega dovoljenja oziroma njihovega »pogojnega« odvzema. Kot smo v Dnevniku že opozorili, se je radodarnost do najhujših kršiteljev (predvsem pijanih voznikov) razpasla do neslutenih razsežnosti, ko je »druga priložnost« za najnevarnejše voznike postala prej pravilo kot izjema in ne obratno. Na pravosodnem ministrstvu so opozorili tudi na nedopustno veriženje tovrstnih ugodnosti, ki se dogajajo v praksi.
Nekaj varovalk, ki pa niso drastične, naj bi to stanje poskušalo odpraviti, kljub temu preizkusne dobe pred odvzemom vozniškega dovoljenja najhujšim kršiteljem (z 18 kazenskimi točkami) ostajajo. To niti ne čudi, saj je zagovornik preizkusnih dob sam direktor agencije za varnost prometa Igor Velov: »Mislim, da je možnost odloga odvzema vozniškega dovoljenja za pol leta do dveh let dober ukrep. Če nam uspe nekoga spametovati, da v tem obdobju ne dela prekrškov, je odlično. Slabše je, če takemu vozniku vzameš vozniško dovoljenje in si bo naslednji dan kupil staro kanto, se z njo vozil v službo in ob tem razmišljal, da tako in tako nima več česa izgubiti,« nam je pred časom pojasnil v intervjuju.
