Vodstvo tovarne je v tistem času ugotovilo, da so njihovi izdelki zastareli in ne ustrezajo več novemu porabniku. Tako so se leta 1928 odločili za razpis za preoblikovanje svoje embalaže, s katerim so želeli na novo zastaviti blagovno znamko in jo tako bolj približati duhu modernizma.
Na razpis so se v največji meri prijavili ustvarjalci iz slovitih oblikovalskih delavnic Wiener Werkstäte in Werkbund ter dunajski secesisti. Lazslo Gabor, Jozeph Birch, Bertold Loffler, Ludwig Heinrich Jungnickel so samo nekatera najbolj znana imena v široki paleti ustvarjalcev, ki so svoje delo vzeli zelo resno. Slikar Oskar Laske, precej popularen tako pri publiki kot pri kritikih zaradi svojih živopisanih akvarelov, je v študijske namene za potrebe razpisa tobačne industrije prepotoval Evropo, Bližnji vzhod in severno Afriko. Največji vtis je nanj naredil Carigrad, ki ga je upodobil v notranjem delu pokrova novih kartonskih cigaretnih škatlic.
Upodabljanje krajin sicer ni bila največja novost korporacije, saj so z njimi začeli mamiti kupce že leta 1908. Kasneje so jih razširili tudi na grafike in črno-bele fotografije, ki so jih pospremili s priročnim sloganom: »Pokrajina v vašem žepu.« Lotili pa se niso zgolj preoblikovanja embalaže, ampak tudi folij, cigaretnega papirja, opreme prodajnih mest, distribucijskih kanalov, propagandnih filmov in potujočih prodajaln tobaka. Zasnovali so tudi stenske cigaretne avtomate, ki precej spominjajo na današnje slovenske poštne nabiralnike. Novo oblikovani izdelki so poželi tako pozitivne kritike, da je londonska revija Adverstising Display razglasila Avstrijo za »trendseterko« na področju oblikovanja cigaretne embalaže. A ne glede na vso oglaševalsko hvalo je likovna oprema sodeč po vidnem na razstavi in če odštejemo nekaj litografij, ki izstopajo po svoji kakovosti, precej revna v svoji izvedbi. Približevanje duhu modernizma je bilo bolj razvidno v strategiji kot na papirju. Veliko bolje jo je odnesla fotografija, ki izstopa s svojo likovno govorico tako na plakatih kot tudi v promocijskih filmih.
Uvajanje novih prodajnih strategij je pomenilo tudi večje razločevanje porabnikov. V tem času so se še posebej posvetili porabnicam in jim namenili dobršen del svojih izdelkov. Med njimi najdemo razvpite cigarete Asta, ki so izstopale po svilenem papirju in živo rdeči konici, ki se je ujemala s tedaj modnim rdečilom za ustnice in tako na cigaretah v pepelniku niso ostali rdeči sledovi. Ženskam so bili namenjeni tudi posebni prospekti in plakati, ki so jih, nič kaj zdravstveno ozaveščeno, spodbujali h kajenju kot modnemu življenjskemu slogu. Pojavili so se tudi plakati, ki so z različnimi ilustracijami nagovarjali različne ciljne skupine.
Na žalost v tistem času ozaveščenosti o škodljivosti kajenja še niso poznali. Med slikarji in oblikovalci, ki so sodelovali na razpisu, se nihče ni spraševal o etičnosti ali moralnosti svojega početja. V delu za tobačno industrijo so videli zgolj priročen način promocije in popularizacije svojih del med množicami ter priložnost za velik zaslužek. Dobrih sto let kasneje lahko zapišemo le, da se stvari niso mnogo spremenile na bolje.
