Obdobje odraščanja je lahko za mladostnike zaradi številnih telesnih in čustvenih sprememb, ki se jim dogajajo, precej stresno. Vprašanja, ki jih ginekologi od mladostnic in njihovih mater pogosto dobivamo, se zelo pogosto tičejo sprememb na telesu. Predvsem jih zanimajo menstruacijski ciklus, razvoj dojk, telesna poraščenost, samozadovoljevanje in spolni odnosi, samopodoba in vprašanja v povezavi z uporabo kontracepcije.
Kaj mladim spolnost predstavlja?Spolnost mladostnikom večinoma predstavlja izkazovanje ljubezni partnerju, nekaterim tudi zgolj užitek ali se zgodi čisto po naključju, redko pa se v spolnost zatečejo zgolj iz radovednosti.
Kakšen je njihov pogled na to?Ugotavljamo, da je pogled na spolnost zaradi večje dostopnosti pornografskih vsebin in vse večjega vpliva medijev ter različnih družbenih omrežij pogosto izkrivljen, kar lahko privede do razočaranja, ko do spolnega odnosa dejansko pride. Prav tako so raziskave pokazale, da mediji vplivajo tudi na samo dojemanje spolnega odnosa, ki je tako (pre)večkrat prikazan kot nekaj samoumevnega, kot še ena aktivnost v prostem času. Na tem mestu bi se bilo pogosteje treba vprašati o družbeni odgovornosti medijev.
Kaj je prednost svetovalnice »To sem jaz«?Sama kot največjo prednost te spletne svetovalnice vidim v anonimnosti, hitrosti odgovarjanja in dejstvu, da odgovarjajo izključno strokovnjaki.
Zakaj se starostna meja prvega spolnega odnosa niža?Po podatkih raziskave o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev iz leta 2012 (Bojana Pinter s sodelavci) je bila srednja starost, torej starost, pri kateri je spolno dejavna polovica srednješolcev, ob prvem spolnem odnosu pri dijakih 3. letnikov okoli 17,5 leta. To je več kot leta 2004, ko je bila opravljena primerljiva študija, kjer je bila srednja starost 17 let. Starostna meja ob prvem spolnem odnosu torej ostaja približno nespremenjena, je pa seveda nekaj mladostnikov, ki v spolnost vstopijo prej. Razlogi so različni; od izkazovanja ljubezni, eksperimentiranja, radovednosti, včasih kot posledica zlorabe drog ali alkohola, do iskanja potrditve, ki je morda nikoli niso dobili doma.
V anketi, ki smo jo opravili, smo dobili rezultate, da veliko mladostnikov ne uporablja zaščite. Zakaj?Po podatkih omenjene študije iz leta 2012 je bila raba kontracepcije visoka; ob prvem spolnem odnosu je kondom uporabilo več kot 80 odstotkov srednješolcev, pri zadnjem spolnem odnosu pa več kot 50 odstotkov, glede na prvi spolni odnos je porasla tudi raba hormonske kontracepcije. Delež srednješolcev, ki niso uporabili nobene kontracepcije, ostaja nizek. Pohvalno je, da je večina srednješolcev pred prvim spolnim odnosom načrtovala zaščito pred neželeno nosečnostjo. Seveda so lahko razlike med posameznimi srednjimi šolami, omenjena raziskava pa je zajela skoraj tisoč slovenskih srednješolcev in je kot takšna zato reprezentativna.
Kje mladostniki najpogosteje dobijo zaščito? Je to pri osebnem zdravniku, ginekologu ali kar v trgovini?Ginekologi spodbujamo mladostnice k načrtovanju zaščite tako pred neželeno nosečnostjo kot tudi pred spolno prenosljivimi okužbami. Zaželeno je, da se mladostnica na posvet o kontracepciji odpravi h ginekologu že pred prvim spolnim odnosom, za kar ginekološki pregled ni potreben.
Privolitev oziroma spremstvo staršev za obisk v ambulanti in predpisovanje kontracepcije nista potrebna. Vse vrste kontracepcije razen kondoma v Sloveniji v celoti krije osnovno zdravstveno zavarovanje. Hormonsko kontracepcijo lahko predpiše tudi osebni zdravnik, vendar je priporočljivo, da se spolno aktivno mladostnico nato usmeri h ginekologu.
