Med bolniki, ki so jim v zadnjem času postavili diagnozo kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), si je direktor Klinike Golnik doc. dr. Matjaž Fležar posebej zapomnil gospoda, ki dela v lesni industriji. »Ko je prišel k nam, je težko dihal, povedal je, da zaradi prekladanja desk. Prepričan je bil, da mu težave povzroča predvsem lesni prah. Šele kasneje v pogovoru sva prišla do tega, da že dvajset let pokadi tudi po dve škatlici cigaret na dan.«
Odkrivanje KOPB, ki jo največkrat povzroči kajenje, je danes uspešnejše kot pred leti, še vedno pa so pri tem velike rezerve. Ko so pred časom ponudili možnost spirometrije na šestih mestih po Sloveniji, so v enem samem dnevu bolezen odkrili pri kar stotih ljudeh. Z licenčninami, ki jih nameravajo prodajalcem cigaret naložiti na ministrstvu za zdravje, bi lahko ljudem ponudili dodatne možnosti diagnostike oziroma preventive, je poudaril Fležar.
Hitra diagnoza – priložnost za ustavljanje bolezni
Prav tako bi bilo po njegovem smiselno za to nameniti vsaj del trošarin na tobačne izdelke. »Če ne bomo v Sloveniji prihodkov na račun prodaje cigaret skanalizirali v preventivne programe, bo za te pomembne stvari vedno premalo denarja,« je opozoril.
Diagnozo KOPB, ki mnoge pelje v invalidnost in prezgodnjo smrt, bolniki sprejmejo zelo različno. Za nekatere obolele je to trenutek odločitve za odvajanje. Drugi kadijo dalje. Zdravniki jim sicer takoj pojasnijo, kako močno lahko to vpliva na izid. »Pljuča se sicer ne obnovijo, kot se na primer jetra. Lahko pa napredovanje bolezni s prenehanjem kajenja najbolj uspešno ustavljamo, ko so pljuča okvarjena šele nekje do petine. Celo bolniki, ki imajo pljuča okvarjena že v 60 odstotkih, lahko s tem podaljšajo svoje preživetje. Kadar koli prenehajo kaditi, bo to dobro,« je poudaril Fležar.
Diagnoza pa bolnikom omogoči tudi, da dobijo zdravila, ki lajšajo simptome KOPB. Postavijo jo pri velikem delu ljudi, ki jih ob težavah z dihanjem po preiskavi spirometriji napotijo k njim. A tudi tisti kadilci s težavami, ki te bolezni nimajo, si ne morejo oddahniti in kaditi dalje, češ da so zdravi, je opozoril Fležar. »Marsikdo si rezultate preiskave pri pulmologu napačno razlaga. Kajenje je povezano še z mnogo vrstami raka, možgansko kapjo, infarktom...«
Zakaj bi vlagali le v avtoceste
V Sloveniji dobi infarkt okoli 4500 ljudi na leto. »Če ne bi bilo kajenja, bi bilo infarktov približno pol manj,« je pojasnil strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras. Poleg holesterola je kajenje ključni dejavnik za aterosklerozo (kronično, napredujočo bolezen arterij, ki lahko pripelje tudi do infarkta), je spomnil. Po Frasovih besedah bi bilo prav, da bi država prihodke od prodaje cigaret usmerila v preventivo, ki bi mlade odvračala od kajenja. Hkrati pa tudi v dodatne možnosti odvajanja za obstoječe kadilce.
Pol leta po infarktu trenutno kadi 12 odstotkov bolnikov. Tisti, ki prenehajo kaditi, za polovico zmanjšajo verjetnost, da jih bo infarkt ponovno doletel. »Že če bi za nekaj odstotkov zmanjšali delež kadilcev med temi bolniki, bi s tem rešili številna življenja. Z vlaganjem milijard v avtoceste smo v Sloveniji bistveno zmanjšali število žrtev prometnih nesreč. Zakaj ne bi tudi prihodkov od cigaret, s katerimi danes v Sloveniji polnimo državni proračun, usmerili v dobro prebivalcev? Vsak evro, vložen v preventivo, se povrne vsaj desetkrat.«
