Nezakonito oglaševanje prej pravilo kot izjema: Petrol in Mercator glavna prekrškarja pri prodaji cigaret

Plačajo, nato nadaljujejo kršitve

Trgovci se zavedajo, da kršijo zakonska določila, a še naprej nedovoljeno oglašujejo, opaža glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Večkratne inšpekcijske obravnave in odločbe o prekršku ne zaležejo. »Večina trgovcev, ki ima prodajalne po vsej Sloveniji, nedovoljena reklamna sporočila odstrani samo v prodajalni, kjer je bil opravljen nadzor,« je opisala sedanji odnos do zakonodaje. Poleg tega jih v večini prodajaln odstranijo le začasno, potem pa namestijo nova. Razpon spornih oglaševalskih prijemov, ki jih opažajo, je zelo širok. Od oglaševanja prek pultnih stojal in osvetljenih kovinskih okvirjev, plakatov in izveskov pa do osvetljenih tabel nad prodajnimi policami s tobačnimi izdelki. Zaznali so tudi oglaševanje novih »okusov« in oblik tobačnih izdelkov. Za družbe, pri katerih odkrijejo kršitve, zakonodaja predvideva globe v razponu od 2000 do 33.000 za pravno osebo in od 400 do 1000 evrov za odgovorno osebo. A ker z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ni predpisano drugače, izrečejo najnižjo globo. Tako morajo ravnati tudi, ko se kršitve ponavljajo, je pojasnila Grlićeva.

Z licencami proti kršiteljem

V Petrolu se na naša vprašanja o ugotovitvah inšpektorjev za zdaj niso odzvali. V Mercatorju pa zatrjujejo, da se v svojih trgovinah prilagajajo zakonskim zahtevam o oglaševanju tobačnih izdelkov, vendar po mnenju inšpekcijske službe »ne dovolj dosledno«. »Menimo, da je področje tako zakonodajno kot izvedbeno zelo kompleksno za vse deležnike,« so dodali.

Z dosledno prepovedjo oglaševanja tobačnih izdelkov, ki jo napovedujejo na ministrstvu za zdravje, bi bilo zakonodajo lažje uveljaviti. Z licencami za prodajalce cigaret, ki jih nameravajo uvesti, pa bi lahko vztrajnim kršiteljem bistveno uspešneje stopili na prste. Če bi se še naprej požvižgali na inšpektorje in globe, bi jih lahko doletela začasna ali trajna izguba licence, s tem pa bi ostali brez možnosti prodaje cigaret. Zakonski predlog bo predvidoma nared v enem mesecu, napovedujejo na ministrstvu.

Glavna tarča so mladi

Približno tri četrtine kadilcev začne kaditi pred 18. letom, 99 odstotkov pa pred 25., je pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najstniki in mladi odrasli so zato glavna tarča oglaševalskih prijemov. »Bolj kot je mlad človek izpostavljen oglaševalskim pristopom, večja je verjetnost, da bo začel in nadaljeval kajenje. Tudi pri že obstoječih kadilcih pa oglaševanje poveča potrošnjo – na ta račun kadijo več, kot bi sicer. Obenem zmanjša verjetnost, da bodo kajenje opustili, saj sproža impulzivne nakupe,« je pojasnila Koprivnikarjeva.

Dosledna prepoved oglaševanja, ki so jo na primer že uvedli na Irskem in Norveškem, je zato po njenih besedah utemeljena, posebej pa vpliva ravno na mlade. Prav tako se je treba zoperstaviti množičnemu nespoštovanju zakonodaje. »Tisti, ki tobačne izdelke uvažajo in prodajajo, se zavedajo, da s kršitvami omejitev pri oglaševanju povečujejo njihovo prodajo. Podatkov za Slovenijo nimamo, iz tujine pa velikokrat poročajo, da tobačna industrija prodajalcem plačuje celo globe za kršitve,« je dodala Koprivnikarjeva. Da se je delež kadilcev med odraslimi v Sloveniji s slabe petine, na katero je padel po sprejemu sedanje zakonodaje leta 2007, spet dvignil na četrtino, je ne preseneča. Medtem ko naša država v vmesnem času ni sprejemala novih ukrepov, je tobačna industrija namreč zavzeto iskala dodatne poti do mladih. Če želimo v Sloveniji zmanjšati razširjenost kajenja, je zato skrajni čas za nov paket ukrepov: »Tobačni industrij doslej nismo postavili posebno visokih ovir.«

Nina Knavs