Uprave podjetij imajo praviloma zaposlene visoko izobražene kadre, po navadi ekonomiste in pravnike. Kaj sploh delajo ti ljudje, da še potrebujejo draga dodatna svetovanja? Elite bogatijo, pa ne na račun svoje sposobnosti. Za delavca pa v tej državi ni nikoli denarja, da bi jih pošteno plačali. Za vse drugo ni problem, denar se vedno najde. Tako ali drugače. Takšna (pre)draga svetovanja, kot je bilo to v Alpini, so zame popolnoma nerazumljiva.
Rezime vsega pa naj bi bila zdaj selitev. Ljubi Bog, tega pa ne razumem. Do danes nisem še nikjer zasledil imena podjetja, ki je v zasebni lasti, da si privošči in plačuje tako draga svetovanja. Še predobro nam je znano, kako so izčrpavali Elan z najrazličnejšimi svetovanji in odvetniškimi uslugami. Podjetje pa je vedno bolj hiralo in tonilo v izgubo in žal v prodajo.
Kaj vse Slovenci izgubljamo, da te kap! Leta 1991, ko sem s puško v roki stal na straži si nisem mislil, da smo Slovenci tako slabi in nesposobni gospodarji. Gospodarji?! Seliti proizvodnjo drugam je zame osebno največja neumnost, ki se nam bo maščevala na daljši rok. To enačim s prodajo najlepših njiv in gozdov nekega kmeta ali nekako z odhodom strokovnjakov iz domovine. Ne samo izobraženih, ker če imaš visoko izobrazbo, še ne pomeni, da si strokovnjak. Strokovnjaki so lahko tudi strugarji, varilci, električarji ipd.
Naslednja tegoba gospodarjenja v tej državi so neugodni bančni krediti, visoka obdavčitev gospodarstva in nenormalni dolgi postopki za pridobivanje različnih soglasij in dovoljenj, ki jih dajejo tisti, ki jih plačuje gospodarstvo. Na televiziji je bilo lepo predstavljeno med drugim tudi, kaj tare naše žičničarje in smučišča ter druge naložbe v gospodarstvu. Razumljivo, neugodni krediti. Tu je poleg navedenega izvirni greh te zgodbe.
Na žalost pa izvoljenih predstavnikov ljudstva v državnem zboru gospodarstvo očitno sploh ne zanima. Od torka do petka gledamo nadaljevanke sej različnih odborov. O temah odločajo opozicijski poslanci. Teme so pa popolnoma neproduktivne. Vse se vrti okoli preteklosti, za prihodnost je večini malo mar. Skratka, mlatenje prazne slame in zabijanje dragocenega časa in denarja. Edino migrantska kriza jim je ta trenutek najbolj dobrodošla. Nakladači pridejo na svoj račun in razpredajo vse mogoče nebuloze, ki nam parajo že tako načete živce.
Politične stranke, ki se nagibajo nekoliko bolj proti levi, se ukvarjajo z nekimi sovražnimi govori, istospolnimi pari pa morda še TEŠ 6. O gospodarstvu ne duha ne sluha. Zato se niti ne čudim izjavi vrhunskega strokovnjaka, ki obvlada vsa področja v državi, poslanca Jerneja Vrtovca, ki je na seji odbora cinično dejal, da levim strankam pada priljubljenost. Bojim se dneva, če bodo takšni in njegovi podobni poslanski kolegi kdaj zapustili to državo.
No, oprostite, da ne pozabim, še največ skrbi o gospodarstvu resnično vodi krščanska stranka NSi. Oni imajo vizijo. Namreč razprodajo vse industrije, ki nam je še ostala. To so pa res pravi »gospodarji« oziroma grobarji slovenskega naroda.
Srečko Križanec, Štore
