Zapleteno, dolgotrajno in drago pridobivanje gradbenih dovoljenj javnost in predvsem gospodarstvo že dolga leta prepoznavata kot veliko birokratsko oviro in eno ključnih cokel v razvoju Slovenije. Včeraj je ministrstvo za okolje in prostor končalo javno obravnavo predlagane prenove, ki pa je doživela hladen tuš in odločno zavrnitev gradbincev in inženirjev. Arhitekti so usmeritve ministrstva za okolje in prostor podprli. Pregledali smo glavne očitke in ugotovili, da so razpravo ugrabili cehovski interesi. Njihova bitka za bodoče posle in dobičke je zasenčila javni interes in potrebe investitorjev.
Do gradbenega dovoljenja z manj dokumentacije
Ena glavnih novosti predlagane zakonodaje je občutno okleščena dokumentacija na zgolj najpomembnejše podatke o gradnji, s katerimi bi posameznik lahko prišel do gradbenega dovoljenja. Prav tako je trenutno ločena postopka presoje vplivov na okolje in gradbenega dovoljenja okoljsko ministrstvo združilo v en sam postopek. Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so ocenili, da to v večini primerov pomeni vsaj pol manj potrebne dokumentacije in s tem ustrezno krajše in cenejše postopke ter manjše investicijsko tveganje v primeru, da bi upravna enota izdajo dovoljenja zavrnila.
A na Inženirski zbornici Slovenije opozarjajo, da lahko na te koristi računajo le tisti, ki bodo gradili enostavnejše objekte, kot so stanovanjske hiše. Kljub združitvi postopkov bo pridobivanje gradbenega dovoljenja po njihovih ocenah celo dva meseca daljše, saj se vsebina okoljske presoje ne spreminja. Pri zahtevnih objektih, med katere sodijo recimo nakupovalna središča, bolnišnice ali tovarne, inženirje skrbi tudi popolna odsotnost tako strokovne kontrole nad pravilnostjo projektne dokumentacije kot neodvisnega nadzora med samo gradnjo.
Kdo naj vodi in nadzoruje gradnjo
Prav zaradi šepajočega nadzora v dozdajšnjem sistemu na ministrstvu sicer predlagajo zamenjavo obstoječega nadzornika s tako imenovanim vodjem gradnje, ki bi po novem ob gradbincih nadziral tudi druge sodelujoče v projektu in jih povezoval med seboj. S takšno združitvijo danes razpršenih odgovornosti v eni osebi oziroma projektni skupini bi po prepričanju arhitektov preprečili zdajšnjo prakso, ko lahko med gradnjo na vsakem koraku nekdo nekaj spremeni in uveljavlja svoje interese, ne da bi za to odgovarjal. Pod budnim očesom vodje gradnje ne bi prišlo do podvojitve cene naložbe in številnih napak pri gradnji, ki recimo skoraj desetletje po odprtju še vedno pestijo Onkološki inštitut oziroma za polomijo vsaj ne bi plačevali davkoplačevalci.
A inženirji ugovarjajo, da vodja gradnje takšnih neodgovornih praks ne bi odpravil. Predlagana združitev funkcije projektanta, nadzornika, vodje gradbišča in v določenih primerih tudi upravnega organa, ki dovoli uporabo objekta, po njihovem vodi v večkraten konflikt interesov. Vodja gradnje bo recimo zagotovo potrdil projektno dokumentacijo, ki jo bo izdelal kot projektant, saj bi sicer vlagatelju priznal, da kot projektant ni dobro opravil svojega dela.
Več vredni arhitekti ali inženirji
Spor med arhitekti in inženirji se tu šele začenja. »Ogorčeni smo nad rešitvijo, ki pooblaščenim inženirjem onemogoča nastopati v vlogi projektantov, vodij gradenj in vodij del, saj smo za te naloge usposobljeni,« so jasni na inženirski zbornici. Medtem ko so na ministrstvu že zatrdili, da mesto vodje gradnje ali del nikakor ne bo rezervirano zgolj za arhitekte, so razhajanja pri projektiranju globlja.
Arhitekturna zbornica vztraja, da inženirji ne morejo načrtovati kar vseh objektov po vrsti. »Vodilni projektant mora biti določen po načelu kompetenčnosti – za stavbe je to gotovo arhitekt, za krajinske ureditve krajinski arhitekt, za inženirske objekte pa inženir ustreznega profila,« poudarjajo in dodajajo, da danes vse prevečkrat nove objekte načrtujejo neusposobljeni strokovnjaki.
»Bojim se, da za zdajšnje dolgotrajne postopke ni kriva neustrezna zakonodaja, ampak slabo pripravljeni projekti in uradniki, ki izdajajo različna soglasja, brez katerih ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. A ker ministrstvo ni naredilo analize stanja in v njej prepoznalo resničnih problemov pri urejanju prostora in gradnji, se je prvotna skrb za kakovostno urejen prostor zdaj sprevrgla v cehovsko bitko,« ocenjuje krajinska arhitektka in predavateljica na ljubljanski biotehniški fakulteti Darja Matjašec.
Marjeta Kralj
