Sojenje koprskemu gradbenemu inšpektorju Pavlu Galjaniču, ki mu očitajo zlorabo uradnega položaja, saj je potreboval kar tri leta, da si je šel ogledat razvpito črno gradnjo družine Vitoslava Türka na Parecagu, je sredi lanskega leta prevzelo novogoriško sodišče. Postopek so hoteli rešiti na hitro in so Galjaniču na predlog tožilstva brez klasičnega sojenja izdali kaznovalni nalog, s katerim so mu prisodili štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Vendar Galjanič v takšno kazen ni privolil. Ker vztraja, da je nedolžen in da pri gradnji na Parecagu ni ravnal prav nič drugače kot v drugih primerih, je zahteval klasično sojenje, kjer naj bi dokazal svojo nedolžnost. Sojenje se na novogoriškem sodišču začenja danes.
Upravni spor še ni končan
Koprski kriminalisti so Galjaniča kazensko ovadili sredi leta 2013, potem ko se je ob medijskih razkritjih izkazalo, da je bil inšpektor o črni gradnji na Parecagu obveščen že leta 2007, a je potreboval kar tri leta, da je leta 2010 opravil prvi ogled in črno gradnjo evidentiral. Odločbo o rušenju je izdal še pozneje, sredi leta 2013, in čeprav je zdaj vendarle pravnomočna, črna gradnja še stoji, saj se Türkovi z različnimi pritožbami, revizijami in upravnimi spori rušenju spretno izmikajo.
Med drugim so poskušali pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje, ki pa jim ga je piranska upravna enota zavrnila, saj občinski prostorski akti na tistem območju ne dovoljujejo stanovanjske gradnje. Predstojnica urada za okolje in prostor na piranski občini Manca Plazar pa je tudi jasno povedala, da občina pogojev ne namerava spreminjati niti v novem prostorskem načrtu. Türkovi so vložili tožbo na upravno sodišče. »Upravni spor še poteka,« so včeraj pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Prihodnjih dejanj v konkretnem inšpekcijskem postopku na ministrstvu ne morejo napovedovati, zato tudi ni znano, kdaj in ali sploh bo odrejena morebitna prisilna izvršba za omenjeno gradnjo.
Galjanič je ob medijskih razkritjih sredi leta 2013 tudi odstopil z mesta vodje koprske gradbene inšpekcije, vendar je ves čas zatrjeval, da tega ni storil zaradi primera Türk, temveč zaradi preobremenjenosti. Dejal je, da ima vsega dovolj, odločno pa je zanikal, da bi imel pri Türkovih drugačna merila kot pri drugih. Pojasnil je, da so inšpektorji preobremenjeni in da imajo veliko zadev, ki jim jih ne uspe rešiti preprosto zato, ker jih je premalo, pripad zadev pa je vsako leto večji, zato ne zmorejo vsega.
Inšpektorju grozi do leto dni zapora
Galjanič še vedno vztraja, da je pri postopku v primeru družine Türk ukrepal v skladu s strokovnimi pravili in da ni imel drugačnih meril kot pri drugih črnih gradnjah. Pojasnjuje, da so v tistih letih vse domnevne črne gradnje obravnavali enako, ne glede na velikost. Na inšpektoratu naj bi imeli po njegovih navedbah še kup zadev, ki so še starejše od Türkove črne gradnje, nekatere segajo tudi v leto 1993. Trenutno se koprska gradbena inšpekcija ukvarja z več kot 2000 zadevami, na ministrstvu za okolje in prostor pa so pojasnili, da je imela gradbena inšpekcija ob koncu lanskega leta v reševanju 10.893 upravnih inšpekcijskih zadev. Od tega je bil pri 1646 zadevah izdan sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen. V letošnjem letu imajo za rušenje in odstranjevanje nedovoljenih objektov na voljo 270.000 evrov. Kaj je na seznamu za rušenje, niso pojasnili.
Galjaniču grozi do leto dni zapora. Obtožen je po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, ki se glasi: »Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.« Da inšpektor Galjanič ni ravnal povsem v skladu s pravili, je še pred ovadbo leta 2013 opozorila tudi komisija za preprečevanje korupcije. »Inšpektorat za okolje in prostor ne more komentirati postopkov drugih državnih organov, pa čeprav se ti nanašajo na uslužbence inšpektorata. Pojasnjujemo pa, da sam obtožni predlog predstavlja obtožni in ne obsodilni akt. Po določbah zakona o kazenskem postopku vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo,« ob današnjem sojenju inšpektorju pojasnjujejo na ministrstvu.
Tatjana Tanackovič
