Matjaž Knez, zdaj že nekdanji predsednik uprava Darsa, je konec minulega leta optimistično napovedal, da bodo odločitev o izboru ponudnika sprejeli v začetku leta 2016. Dejansko pa se Darsov razpis za izgradnjo sistema elektronskega cestninjenja tovornih vozil ni premaknil do sklepa o izbiri, zaradi česar je danes potekla veljavnost prejetih ponudb. Dars je vse interesente pozval k podaljšanju roka veljavnosti ponudb za dodatne štiri mesece.
Iz Darsove službe za komuniciranje so sporočili, da je naročilo v fazi pregledovanja ponudb. »Strokovna komisija bo ta postopek sklenila v kratkem,« so zapisali. Opozarjajo, da so v naročilu enkrat že podaljšali rok oddaje, da so lahko ponudniki pripravili kakovostnejše ponudbe. Poleg tega je treba upoštevati tudi okoliščino, da je postopek za približno dva meseca zavlekel (zavrnjen) revizijski zahtevek ponudnika TrafficCom.
Podaljšanje veljavnosti ponudb seveda povzroča dodatne stroške. Zgolj za podaljšanje bančnih garancij bodo morali interesenti po neuradnih podatkih odšteti med 50.000 in 70.000 evri. Vse verjetnejši postaja scenarij, da bo to proč vržen denar. Ne bi bilo namreč presenečenje, če bi padel tudi ta javni razpis in bi ga s tem doletela usoda predhodnih. Leta 2008 je bil razpis umaknjen še pred objavo, leta 2011 so ga na Darsu prekinili med potekom, leta 2013 pa je bil zaradi sklepa državne revizijske komisije prekinjen pred morebitno sklenitvijo pogodbe.
Pritisk za ohranitev statusa quo
Ponovna prekinitev razpisa bi zelo verjetno bila posledica lobističnih pritiskov za ohranitev obstoječega sistema cestninjenja, pa čeprav je cenovno najnižjo ponudbo oddal eden od obeh »favoritov«. To je konzorcij Telekoma Slovenije in norveškega Q-Free, lastnika podjetja Traffic Design, dolgoletnega hišnega dobavitelja Darsa, ki je v zadnjih letih neposredno, s pogajanji in brez odprtega javnega razpisa, prejel za več milijonov evrov poslov. Drugi, »simpatični« ponudnik je slovenski Iskratel s konzorcialnim partnerjem Skytoll.
Na ustavitev razpisa bi lahko vplivala tudi januarska krivdna razrešitev Matjaža Kneza. Zelo malo verjetno bi bilo, da bi Tomaž Vidic, ki mu trimesečni mandat predsednika uprave poteče že aprila, ali pa njegov morebitni naslednik dala svoj podpis pod sklep o oddaji naročila, ki ga je zagnala Knezova uprava.
Navsezadnje je tudi državna revizijska komisija že nakazala določene pomanjkljivosti razpisa, predvsem zaradi Darsove zahteve po zagotovitvi nenavadno majhnega števila cestninskih tablic za prvo leto delovanja sistema. Komaj 150.000 bi jih moral dobaviti izbranec. Statistike razkrivajo podcenjenost te številke. V Avstriji je ta čas slab milijon uporabnikov, na Češkem in Poljskem jih je okoli 800.000, cestninskih naprav pa je še več, pri čemer so vse te države sorazmerno manj tranzitne od Slovenije.
Na gorenjskem kraku ob tri milijone evrov na mesec
V slovenskem luknjičavem sistemu cestninjenja tovornega prometa odtekajo enormne vsote denarja. V Darsu to letno izgubo sicer ocenjujejo na »skromnih« 13 milijonov evrov, po številnih neodvisnih ocenah pa je vsota nepobranih cestnin desetkrat višja.
Darsov optimistični izračun temelji predvsem na okoliščini, da v njem operirajo z dokaj nerealno nizkim številom tovornih vozil na slovenskem avtocestnem omrežju. Po 126 odsekih, opremljenih z zgolj 28 cestninskimi postajami, naj bi se vozilo 6700 tovornjakov, težjih od 7,5 tone, na dan. Mnogo zgovornejša je neuradna ocena, da je na naših avtocestah dnevno vsaj med 12.000 in 15.000 vozil, ki so težja od 3,5 tone in ki bi po novem zapadla v sistem elektronskega cestninjenja na vsakem prevoženem kilometru. Približno tri četrtine teh vozil se na naše ceste pripelje iz tujine.
Po naših podatkih bi Dars zgolj na gorenjskem kraku, na katerem se ta čas tovornjaki vozijo brezplačno od viadukta Peračica do predora Karavanke, z elektronskim cestninjenjem pobral okoli tri milijone evrov več cestnin. Na mesec.
