Le dan zatem, ko se je na Avstrijo vsul plaz kritik zaradi uvedenih dnevnih kvot za prehajanje beguncev in prosilcev za azil, je balkanska migracijska pot doživela še eno spremembo potovalnih pravil. Peterica držav je v odsotnosti vseevropske begunske politike na lastno pest sprejela odločitev, ki sedaj posledično na novo opredeljuje evropsko migracijsko politiko »zaprtih vrat«. Odločitev, ki so jo na srečanju v Zagrebu sprejeli generalni direktorji avstrijske, slovenske, hrvaške, srbske in makedonske policije, je namreč veliko več kot le nov operativni ukrep. Dejansko so s podpisom skupne izjave o načinu registracije in prevoza migrantov od makedonske Gevgelije do avstrijskega Špilja direktorji policij na novo zarisali zemljevid Evrope. Makedonsko-grška meja je namreč de facto postala nova zunanja schengenska meja Evrope. Zakaj? Preprosti odgovor se glasi: ker se bodo na makedonsko-grški meji izvajali tisti postopki, ki bi jih v normalnih okoliščinah na grško-turški meji morale izvajati tamkajšnje oblasti.
Prehod le za tiste iz kriznih žarišč
Makedonsko-grška meja bo namreč postala osrednje sito za begunce. Cilj novih ukrepov – tako kot vseh restriktivnih ukrepov prehajanja meja v zadnjih mesecih – je občutno zmanjšanje begunskega toka. Na mejnem prehodu Gevgelija bodo predstavniki sodelujočih evropskih policij, predvidoma bodo to avstrijski in slovenski policisti, v sodelovanju z makedonskimi kolegi registrirali in profilirali prihajajoče begunce. Iz begunskega toka bodo izločili vse ekonomske migrante in naprej po balkanski migracijski poti spuščali zgolj begunce, ki prihajajo iz kriznih žarišč (Sirce, Afganistance in Iračane) in imajo urejene dokumente ter pri registraciji s podatki o svoji identiteti niso zavajali varnostnih organov. Izvajali bodo torej isto delo, ki se ga bodo prej lotevali že v grških žariščnih točkah. Čemu torej podvajanje? Preprosto zato, ker ne obstaja garancija, da se na žariščnih točkah zavrnjeni migranti ne bodo poskusili ponovno priključiti begunskemu toku.
Koliko beguncev bodo dnevno spustili čez mejo, bodo sproti določali z Avstrijo in Nemčijo, ki še vedno ostajata glavni ciljni državi za begunce. Begunce iz »prečiščenega begunskega toka« bodo nato posedli na vlake, ki jih bodo brez večjih postankov vozili neposredno do avstrijskega Špilja. Zgolj v Srbiji bodo begunce do meje s Hrvaško pripeljali z avtobusi. Vsaka država pa bo s svojimi policijskimi enotami spremljala te prevoze, zato da se jim ne bi priključil kakšen neregistrirani begunec.
Poostren nadzor v Dobovi
Ko bodo vlaki pripeljali do vsake naslednje meje, bo še enkrat izvedena registracija. Takšen poostren postopek bo potekal tudi v Dobovi, ki vsaj na papirju še vedno velja za ponovno vstopno točko na schengensko območje. »Države, ki so na tej poti pred nami, razen Grčije, niso vključene v schengenski informacijski sistem, tako da bomo zagotovo vsakega migranta profilirali, preverili resničnost podatkov po vseh evidencah in vse drugo, da bi v Slovenijo prišli tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite,« je po srečanju v Zagrebu pojasnil generalni direktor slovenske policije Marjan Fank. Zaradi novih pravil na makedonsko-grški meji bi utegnila največji žep na balkanski migrantski poti postati prav Grčija, vse druge države pa bi se v večji meri utegnile izogniti nezaželenemu medsebojnemu vračanju migrantov.
Slovenija bo k šestim policistom na makedonsko-grško mejo naslednji teden poslala še osem dodatnih policistov. Policisti vseh sodelujočih držav bodo na grškem mejnem območju tudi pomagali nadzorovati zeleno mejo, kjer se utegne zaradi novih pravil še občutneje povečati prehajanje nezakonitih migrantov. Posledično bi se migrantski tok utegnil iz Grčije preusmeriti še na Albanijo in Bolgarijo. Bolgarski parlament je medtem že odobril napotitev vojske za varovanje 260-kilometrske zelene meje z Grčijo, kjer tok migrantov poskušajo preprečiti s 30-kilometrsko ograjo in tisoč nameščenimi policisti.
