Petnajst zanimivih dejstev o kavi, ki jih najbrž še niste poznali

Kavo je po naključju odkril kozji pastir

Kavo naj bi odkrili v devetem stoletju v Etiopiji – povsem po naključju. Kozji pastir je opazil, da njegove koze uživajo nenavadna zrnca, po katerih se precej smešno obnašajo oziroma se zdijo še posebeno živahne in menda celo plešejo. Zgodba je prišla do lokalnega svetega moža, ki je nato ta zrnca skuhal in popil napitek, zaradi česar celo noč ni mogel spati.

Drugo najpogostejše trgovsko blago

Kaj pravite, s katero dobrino na svetu največ trgujemo? Ne, to ni zlato. Prav tako ne sol ali svila tako kot nekoč. Na prvem mestu je nafta, takoj za njo pa se uvršča kava. V proizvodnjo kave je vključenih več kot 50 držav sveta, kavo pa naj bi gojilo na celem svetu kar 25 milijonov kmetov – in to je gotovo številka, ki marsikomu vzame sapo. Kar 40 odstotkov kave pridelajo v Braziliji, sledita pa ji Kolumbija in Vietnam.

Kava je pravzaprav sadje

Kavovec je sadno drevo oziroma grm. Kavna zrna pa niso sadje, temveč peške češnjam podobnih jagod, ki zrastejo na drevesu. Surova in neobdelana kavna zrna so torej semenca, iz katerih bi lahko vzklila nova rastlina.

Drevo kavovca živi do dvesto let

Marsikatera rastlina velja za izjemno dolgoživo, in med temi se je znašla tudi kava. Večina kavnih grmov oziroma dreves raste okoli petdeset do šestdeset let, pod zelo ugodnimi pogoji pa grm živi tudi dvesto let.

Arabika in robusta

Kavna zrna delimo na dve skupini – na zrna arabike in zrna robuste. Dolgo je veljalo, da je kakovostna kava narejena zgolj iz arabike, vendar se v zadnjih letih uveljavlja tudi kava iz robuste. Ta je nekoliko bolj grenka in ima dvakrat več kofeina.

Kava = vino?

Kava vsekakor ni vino, a očitno v času, ko so jo začeli uživati, zanjo niso našli boljšega poimenovanja. Beseda kava izhaja iz Jemna in Turčije, v originalu pa dejansko pomeni vino.

Mocha je pristanišče!

Danes tistim kavnim mešanicam, pri katerih je v okusu in vonju možno zaznati čokolado, pravimo mocha. Sicer pa je Mocha pristaniško mesto v Jemnu, iz katerega so prvi začeli množično trgovanje s kavo po vsem svetu. Tamkajšnja kava je imela čokoladni okus, zato se je ime mesta hitro spremenilo v ime kave.

Poskusi prepovedi kave

Uživanje kave so hoteli skozi zgodovino kar nekajkrat prepovedati. V Meki so pitje kave prepovedali leta 1511, saj so bili prepričani, da njeno uživanje spodbuja preveč radikalno razmišljanje. Ravno tako so jo v 16. stoletju poskušali prepovedati italijanski duhovniki, ki so bili prepričani, da je kava satanski napitek – in če ne bi bilo papeža Klementa VII., ki je kavo oboževal (in odlok o prepovedi umaknil), bi ostala ta za kristjane prepovedana še zelo dolgo. Otomanski voditelj Murad IV. je bil še bolj strog – za pitje kave so bili njegovi podložniki od leta 1623 dalje celo kaznovani z udarci ali pa so jih enostavno vrgli v morje. Tudi »razvite« dežele se s kavo niso vedno strinjale. Na Švedskem je bilo leta 1746 prepovedano imeti v lasti ne le kavo, temveč tudi vse za njeno pripravo – vključno s kavnimi skodelicami. Pruski vladar Frederik je leta 1777 razglasil, da je treba omejiti pitje kave in uživati več piva, saj je bil prepričan, da pitje kave vpliva na slabo povpraševanje po pivu in tako povzroča gospodarsko škodo.

Kdo popije največ kave?

V ZDA veljajo za največje ljubitelje kave Newyorčani, v evropskem in tudi v svetovnem merilu pa največ kave menda popijejo Finci. Pri njih popije odrasel človek v povprečju kar pet velikih skodelic na dan. Newyorčani se s tem menda ne strinjajo in pravijo, da je sami gotovo popijejo več.

Že vonj kave nas prebudi

Poleg okusa vsi cenimo tudi vonj kave – in ta nas prebudi enako učinkovito kot pitje le-te. Če kavna zrna samo vonjate, bodo ta v možganih sprožila odziv, zaradi katerega se boste takoj počutili bolj živahne in manj neprespane. Če kavo spijete, pa sicer traja okoli petnajst minut, da pride kofein do možganov – torej jo lahko popijete, na hitro zadremate in se po petnajstih minutah zbudite kot novi.

Kava je zdrava!

O kavi se vedno znova sprožajo polemike in nekateri njeno uživanje zagovarjajo, drugi ne. Dejstvo je, da kava oziroma uživanje kofeina preprečuje nastanek Alzheimerjeve bolezni, prav tako pa ima dober vpliv pri diabetesu tipa II in Parkinsonovi bolezni. Vsekakor pa bo potrebnih še več študij o tem, kako zdrava je kava ter v kakšnih količinah.

Se lahko s kavo zastrupimo?

Kofein vsekakor zanimivo vpliva na človeški organizem in z njim se je možno tudi zastrupiti, vendar ga s pitjem kave zagotovo ne moremo zaužiti smrtne doze. Za to bi morali spiti kar okoli sto skodelic kave, pri tem pa je še odvisno, kako je pripravljena in iz kakšne kavne mešanice (temneje pražena kava vsebuje manj kofeina kot svetlejša).

S smetano ali z mlekom?

Če želite, da bo kava dlje časa ostala topla (zlasti v hladnih zimskih dneh), si naročite kavo s stepeno smetano ali zgoščeno smetano za kavo, saj bo maščoba pomagala, da se bo kava hladila počasneje. Prav tako pa bosta smetana in mleko poskrbela, da bo učinek kofeina počasnejši, saj se bo ta počasneje absorbiral v telo.

Tisoč dolarjev za kilogram?

Najbolj dragocena kava je hkrati tudi najbolj »umazana«. S sadeži kavovca se v Afriki hrani cibetovka, žival, ki je nekoliko podobna mački, nekoliko kuni. Ta kavnih zrnc seveda ne prebavi (tako kot mi ne prebavimo pešk različnega sadja) in jih izloči. Vendar pa ta še pred tem v njenem želodcu fermentirajo in zato dobijo izjemen okus po čokoladi. Zrnca iz iztrebkov cibetovke so menda tako posebna, da dosegajo vrtoglave cene – in so gotovo za marsikaterega »običajnega« ljubitelja kave nesprejemljiva, pa najbrž ne zgolj zaradi cene …

Prva spletna kamera je snemala vrček kave

Ko so leta 1991 na univerzi Cambridge znanstveniki razvili prvo spletno kamero, so jo postavili poleg kavomata – tako so lahko med delom zgolj pogledali na splet ter ugotovili, ali je vrček s kavo poln ali ne in si prihranili hojo od delovne mize do čajne kuhinje.

Vir: www.delimano.si