Jože Pogačnik se je rodil v Mariboru leta 1932, študiral režijo na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kmalu uveljavil kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del.
Ob lanskem prejemu nagrade Franceta Štiglica je povedal, da ga je film pritegnil že v dijaških letih: »Na klasični gimnaziji v Mariboru nas je nekaj dijakov ustanovilo filmski krožek. Direktor mariborskega filmskega podjetja nam je podaril star projektor, s katerim smo na šoli in po otroških kolonijah prikazovali filme in se o njih pogovarjali. Član tega krožka je bil tudi Ljubo Struna in samo midva sva ostala zvesta filmu, vsi drugi so se oprijeli pametnejših poklicev.«
Pogačnik je režiral blizu sto dokumentarcev in televizijskih filmov ter tri celovečerne igrane filme. Njegov prvi celovečerec Grajski biki (1967) je bil tako blizu črnemu valu, da je do naslednjega prišel šele po 18 letih: to je bil Naš človek (1985), tipični družbenokritični film iz slovenskih socialističnih časov, zatem pa je po scenariju Žarka Petana posnel še Kavarno Astorija (1989).
Pogačnik je soustanovil Društvo slovenskih režiserjev in bil njegov častni član. Za svoje filme je prejel pomembna priznanja doma in v tujini, med drugim Prešernovo nagrado leta 1966 in srebrnega medveda v Berlinu za kratki film Tri etude iz leta 1971. Prejel je več priznanj Metoda Badjure in nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo (2005). Za življenjsko delo je leta 2005 prejel tudi zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. šs
